zoe, se strinjam, da je ogromno odvisno od tega, v kakšnih rokah je pes! Če nič drugega, je že drugačen odnos lastnika do psa, drug način dela, pa konec koncev tudi to drži, da je pes lastniku zelo podoben
(ali pa lastnik psu
).
Tako kot so si aussiji različni so si tudi zlatkoti-in meni se zdi ravno to privlačno, da ni dveh enakih psov.
Ovcka, prva razlika med Bibo in Aaronom je ta, da je tamala vedno pripravljena za akcijo. Lahko jo zbudim iz globokega spanca, pokažem kliker in bo že popolnoma pripravljena na delo. Aaron bi me pa medlo pogledal v stilu: "A se ti blede, da me zbujaš sredi noči?"
Drugače Aaron tudi zelo rad dela, sploh kakšne trikce in prinašanje žogic ali pa delo z divjadjo in je tudi sam ponosen na sebe, če dobro opravi stvar. Sem pa opazila, da Aaron rajši dela enkrat ali največ dvakrat na dan, pa lahko takrat dela tudi po eno uro skupaj, Biba bi pa lahko delala cel dan. Sicer z vmesnimi pavzami, ker pri sedmih mesecih ne premore tolikšne koncentracije, ampak pripravljena je pa vedno.
Druga stvar, ki mi je pri Bibi zelo všeč je ta, da nima tako hudega nagona po plenu. Če se kaj premika oziroma teče čez polje jo seveda na smrt zanima in bi zašibala za tem, ampak če jo pokličem takoj pride. Na sprehodu jo imam spuščeno že od prvega dne in je vedno okrog svoje 'črede'. Teka okrog nas v krogih, mogoče gre 5 metrov stran za Aaronom, potem pa se obrne in pride nazaj. Aaron gre pa tudi precej dalj stran, ampak ga pustim, ker ima zelo dobro narejen odpoklic.
Tretja stvar v katerem se razlikujeta je ta, da se me Biba vedno na smrt razveseli, pa ni važno a me je videla 5 minut nazaj ali pa 5 dni. Aaron se tako razveseli samo, kadar me ne vidi par dni, drugače pa malo pomaha z repom, to pa je to. Bibi pa skoraj rit stran pade, kadarkoli me zagleda
Četrta stvar-Biba ima neomejeno količino energije, medtem ko se Aaron po triurnem sprehodu do večera ne premakne
Biba bi pa še
Res je tako kot je Tamara napisala, da jo moram zaradi toliko energije včasih nazaj držat. Sem ter tja je zaradi te svoje energije kar malo pregroba-zadnjič sem vse zvezde videla, ko sem ležala na postelji, ona je pa v galopu skočila na moj trebuh
Peta razlika je pa ta, da je pri Bibi precej bolj kot pri Aaronu razvita želja po sodelovanju. Aaron se rad uči in rad dela, vendar sodeluje z mano samo v času dela. Kadar je pa prepuščen sam sebi, pa ne bo hodil za mano in gledal, kaj počnem, ampak bo nekje ležal in imel vse na očeh. Biba bi pa ves čas kaj pomagala, z mano je čisto na vsakem koraku.
Glede sprehodov je pa takole: tudi pri meni se kdaj pa kdaj zgodi, da jih ne peljem ven. Imam to srečo, da imamo ograjen vrt in se vsaj tam malo znorita. Super je, da je Biba spet malo 'dvignila' Aarona in spet nori okrog kot 10 mesecev star mladič
Se ji pa takoj pozna, da ji manjka sprehod, ker malo bolj šiba po stanovanju-čisto nič ni pri miru. Ni pa zato ničesar več uničila. Jaz to rešujem tako, da jo takrat, kadar ne gremo na sprehod, vsaj umsko zaposlim. Delava kakšne vaje s klikerjem, ali pa ji dam eno cunjo, v katero skrijem brikete ali pa igračo, ki jo potem išče. Včasih, ko je bila majhna, jo je to še bolj utrudilo kot pa sprehod.