Afriški divji pesAfrican wild dog -
Lycaon pictus
Afriški divji pes tehta med 17 - 36 kg. Na splošno ga najdemo v odprtih gozdovih in planotah, čeprav jih lahko najdemo tudi v Sahari in v nižjih gozdovih gore Kilimanjaro. Njegov plen običajno tehta med 20 - 90 kg. Plen je lahko tudi velikosti podgane ali velikega kuduja. Vrsta plena je odvisna od okolja. Med najbolj pogost plen pa spadajo Thomsonova gazela, gnu, impala in še nekateri afriški rastlinojedci.
Večino leta hodijo po planotah in grmovjih, nikjer se ne ustavijo več kot en dan. Lovijo zjutraj in zgodaj zvečer. Plen je lociran z vidom, približajo se mu tiho in ga potem preganjajo pri hitrosti do 66 km/h do ene ure. Člani krdela navadno sodelujejo pri lovu večjih živali, posamezniki pa zasledujejo kunce, glodalce in ostale manjše živali. Podnevi spijo, navadno v senci dreves ali blizu vode, kjer člani krdela ležijo tesno skupaj. Enkrat letno se krdelo začasno ustavi in ustali pri jamah, kjer imajo mlade. Jame so navadno zapuščene luknje mravljinčarjev.
Afriški divji psi so družabni, mesojedi lovci, ki živijo v manjših krdelih v katerih je dominanten en par (edini, ki se pari), število odraslih, ki se ne parijo in njihovih odvisnih mladičev. V krdelu so si samci sorodni, pravtako tudi samice, vendar si niso sorodni med sabo (samci-samice). Samice se preselijo v drugo krdelo ko odrastejo medtem ko samci ostanejo v prvotnem krdelu. Velikost krdela je od 2 - 43, povprečno pa je v krdelu 8 - 10 osebkov.
Afriški divji pes je bil nekoč razširjen po skoraj vsej Afriki, ključno s Saharo. Nekoč je najverjetneje naseljeval vse vrste habitatov (okolij) razen deževnega pragozda in nekaterih predelov puščave. V zgodovini se je število spreminjalo navzdol, čeprav se ponekod pokaže tudi večja številka od originalne. Največ jih je v južni in vzhodni Afriki. Majhne populacije pa se nahajajo tudi v zahodni in centralni Afriki. Ostala populacija je raztresena po raznih zaščitenih območjih in parkih. Največji razlog za manjšanje populacije je njegov nezaslužen sloves ubijalca živine, kar je popeljalo do izgube habitatov na račubn širjenja človeške populacije.
Jaz sem pred kratkim videla nekaj predstavnikov v Munchu (ZOO). So me čisto očarali (saj so me že prej, samo so me sedaj še bolj). Mlajša samica, ki je bila v svoji ogradi se je celo "igrala" z mano. Jaz sem hodila ob ogradi, malo tekla, ona pa vštric z mano. Potem sem malo poskočila, ona pa zraven in je šla v pozo, ki nakazuje željo po igri. Pa kakšne smešne glasove je spuščala! (jih imam posnete).
Saj vem da sem nora...
Je še kakšen ljubitelj teh psov na PeSjanarju?
+1