Tibetanski Mastif – Do Khyihttp://www.zivotinjsko-carstvo.com/psi/psi%20slike/tibetanski%20masftif.jpg Tibetanski mastif velja za praočeta vseh molosoidnih psov, v vsakem velikem in močnem psu ga vidimo, pa ne zmeraj v pravi podobi. Ker dolgo nihče ni vedel kako izgleda v resnici, se ga je ''prijelo'' veliko lastnosti iz legend in pripovedk. Ni tako izjemno velik, kakor so pripovedovali in pisali pred tisočletji in stoletji, tudi tako divji ni kakor so ga hoteli narisati, ko so ga kazali v londonskem ali berlinskem živalskem vrtu.
IZVOR:
Prvotna domovina tibetanskih mastifov so večinoma pašni predeli Tibeta, Nepala, indijskega kašmira in delno tudi Afganistana.
V njihovi domovini jih še vedno vzgajajo na visokogorskih pašnikih, kjer jih nomadski pastirji uporabljajo kot čuvaje čred jakov in ovac ter imetja. Pri vzreji so želeli dobiti predvsem velike, močne pse z močnim instinktom za varovanje ter podobne sengeju – t.j. levji pes oziroma snežni lev, ki je ena osnovnih mitskih figur lamaizma. Od tod tudi za to pasmo tipična močna glava in izrazita griva ter čez hrbet zavihan, bogato odlakan rep. Psi, ki bolj ali manj ustrezajo tibetanskemu mastifu, kot ga poznamo v Evropi, so po pripovedih obiskovalcev teh krajev običajno čuvaji samostanov in bogatejših hiš.
Zanimivo je da Tibetanci večino samcev kastrirajo že med odraščanjem, tako da še podaljšajo rast psov. In prav ti kastrirani velikani so bili po prepričanju današnjih poznavalcev te pasme osnova pripovedi Marca Pola o psih, velikih kot osli in z glasom leva. Britanski vojaki so po Tibetu in drugod po himalajskih dolinah iskali psa, kakor ga je opisal Polo in bili so močno razočarani, saj psa, ki bi bil velik kot osel in divji kot lev, niso našli. Bili so postavni in dobri čuvaji, vendar so bili samo psi.
http://www.zivotinjsko-carstvo.com/psi/psi%20slike/tibetanski%20ovcar.jpgPREHRANA:
Tibetanski mastifi se v njihovi prvotni domovini prehranjujejo podobno kot njihovi lastniki. Večinoma je ta hrana gosta ječmenova kaša z dodatkom mastnega jakovega mleka in le redko nekaj mesa. Psi te pasme ponavadi niso pretirani požeruhi in četudi imajo hrane na pretek, jo bodo pojedli le toliko, kolikor potrebujejo.
ZNAČAJ:
Tibetanski mastif je samozavesten, uravnovešen in tako kot vsi tibetanski psi zelo navezan na svojo družino. Kljub velikosti je ljubezniv in prijazen družinski pes, saj potrebuje stalen stik z ljudmi. Pripravljen je sodelovati, ne pa brezpogojno ubogati. Navdušen je nad otroki in se zelo dobro počuti v njihovi družbi. Do tujcev je prijazno zadržan, a če ni nikogar doma ni dobro prestopiti njegove meje. Sicer ob prihodu tujih ljudi le zalaja, ko pa pride ven lastnik, se umiri, če vidi da je vse ''v redu''. (Ena izmed posebnosti te pasme je edinstven lajež zamolkel, rahlo hripav, globok in zelo močan. Azijci ga primerjajo z glasom gonga.)
Ima zelo visok prag vzdraženja. Do vseh živali se vede zelo pozitivno. Ponavadi je prijatelj z drugimi psi, stepe se samo če je izzvan, a se bo, če bo le mogel, pretepu izognil.
Tibetanski Mastif - slikaSPLOŠNI VIDEZ:
Glava je masivna in močna ter pokrita z gosto kratko dlako, ki že na temenu prehaja v, predvsem pri samcih, zelo izrazito grivo. Stop je dobro izražen. Gobec je kvadratast, čeljusti so močne, nosni del lobanje je širok. Velik smrček je črn. Oči so srednje velike, ovalne, postavljene malo poševno in primerno narazen. Dovoljeni so vsi odtenki rjave barve. Uhlja sta srčasta, povešena in majhna do srednje velika.
Telo je močno in pravokotno. Vrat je srednje dolg, močan in mišičast. Podgrlina je opazna, a ne preizrazita. Prsni koš je močan in globok. Rep je od srednje dolg do zelo dolg, ne sega prek skočnega sklepa in je košat ter zavit prek hrbta.
Dlaka je daljša, gosta, ravna in ostra. Podlanka je gosta, kratka, skoraj volnata ter rahlo oljnata. Dovoljene barve in barvne kombinacije so: črna, črna in rumeno rjava, rjava z odtenki zlato rumene ali sive barve, siva z zlatimi oznakami, rumeno rjava in zlato rumena znamenja nad očmi, na spodnjem delu nog in na koncu repa.
Teža tibetanskega mastifa je od 55 do 80 kg, telesna višina pa od 61 do 71 cm.
Tibetanski mastifi so na splošno trdnega zdravja, njihova življenjska doba pa je daljša od večine pasem podobne velikosti, saj navadno presega 10 let.
Naj še omenim, da se psice tibetanskega mastifa gonijo le enkrat na leto, gonitev pa velikokrat traja tudi mesec dni.
Vir:
http://acalypso.tripod.com/mastif.htmlRevija MojPes
+1