Pozdravljeni! Imam 2 rottweilerki, prijazni in vzgojeni psički. Prejšnji torek sem se odločila za nekaj dni oddiha, pa brez težav seveda ni šlo. Še danes sem besna, zato sem se odločila povedati naglas, naj slišijo in berejo tudi drugi, ki imajo to pasmo psa.
Po golem naključju sem pristala v campu Fiesa. S seboj sem vzela samo eno psičko, izredno prijazno, rada ima otroke, pse, nikomur ne bi storila žalega. Že na samem vhodu pred rampo, me je gospodič najprej vprašal, če ima pes nagobčnik. Rekla sem, da ne, ker prvič slišim oz. me je sploh prvič nekdo v campu vprašal za nagobčnik. Takoj sem morala iti do lastnice, ki je bila v recepciji in vprašati, če sme pes v camp. Delovala je zgroženo in naslednje vprašanje je bilo: "Ali ga sedaj nimate kje dobiti?" Seveda sem rekla da ne, in da mi tudi nihče ni povedal, da je to pri njih "OBVEZNO"!!! Gospa je še izjavila, da se takih psov kar malo boji....Povedala sem, da je psička vzgojena, nenevarna za okolico, ljudi ali pse, in da ne bo nikomur nič storila. Gospa je kljub temu zahtevala, da podpišem izjavo, da v celoti odgovarjam, če bo pes komu kaj storil (doma imam kopija tega).... Seveda sem bila besna v sebi, ko bi ji najraje povedala svoje, ampak sem zelela preveriti situacijo v kampu kako je z drugimi psi....
In glej ga zlomka, vsi psi, ki so bili v kampu so bili brez nagobčnikov, le drugih pasem,... nekateri celo odvezani...
Naslednji dan, se je po kampu ze razvedelo da je tam rottweiler. Lahko si mislite, da sem bila nenehna tarča pogledov. Bilo je nekaj ljudi, ki se na psičko niso ozirali, so jo božali ali prijazno, z nasmeškom pogledali. So pa bili tudi taki, ki so svoje otroke učili, da se je teh psov treba izogibati.... Na take izjave se nisem ozirala, zato je bil tudi moj pes "svoboden" tako, kot ostali.
Čez nekaj dni pa grem mimo recepcije in mi gospod, ki je prvi dan prihoda zagnal rottwajlersko paniko, prišel do mene in mi rekel, da če pes nima nagobčnika naj bo vsaj na vrvici, ker se ga ljudje bojijo. Bilo mi je že dosti vsega in sem mu odvrnila, da pravila veljajo za vse ali nobenega in moj pes ne bo izjema, ker je pasme rottweiler. Seveda je bil malce besen, ampak je videl, da mi ne more do živega.
Prišel je zadnji dan in končno odhod domov. Psička bi še čofotala po morju, a je bilo treba odditi domov. Ko sem se odjavila in plačala, receptorki nisem dala miru.... Vprašala sem jo o tisti izjavi, ki sem jo morala podpisat... Zanimalo me je, če morajo to podpisati vsi, in velja to za vse lastnike psov, ali sem morala to samo jaz storiti zaradi pasme psa. Ne boste verjeli, debelo in začudeno me je pogledal, da se takega primera sploh ne spomni, da bi kdaj kdo kaj takega podpisoval. Rekla sem ji, da se mi je zdelo, da sem edina, zaradi pasme psa in da naj mi da kopijo tiste izjave. Nekaj se je še poskusila opravičevati, vendar sem ji povedala, da se mi je ta zadeva zdela svinjsko, ravno tako njihov odnos do psa. In tudi to, da pravila v kampu veljajo za vse in ne samo za določen primere. In da tako odnos zame diskriminacija do pasme, ker je isto, kot če bi človeku, ki ima priimek po znanemu kriminalcu, prepovedali vstop ali ga grdo gledali...
Nisem niti sprejela opravičila, ker je bilo jasno videti, da psička ni bila zaželjena.
Po pravici povedano mi je počil film, ker stalno poslušam kakšne zverine imam, ampak tole v kampu je bilo grdo. V takem primeru in reakciji ljudi, ki tam delajo, se vidi, da v bistvu ne vedo o psih ničesar. Berejo stvari v časopisu, kako so rottweilerji napadli tega in onega... Ja, ampak to so bili tisti rottweilerji, ne pa ta, ki je bil z mano na počitnicah. Tudi če je iste pasme, ne pomeni, da je tak kot tisti,ki so napadli....Vsak pes je svoj karakter, in ne moremo vreči vse rottweilerje v isti koš in jih zaznamovati. Potem bi to lahko delali tudi pri ljudeh...Vsi s priimkom tem in tem ste nevarni.
Ljudi bi bilo treba malo poučiti, ne da kvasajo neumnosti.
Za konec naj povem še to, da je bila moja rottweilerka v prvih treh mesecih svojega življenja grdo tepena in ustrahovana s strani človeka. Ko sem jo dobila, se je bala ljudi in od njih bežala. 2 leti sem rabila, da je postala normalen, igriv, sproščen kuža..Dogodek na srečo ni vplival nanjo negativno, da bi ljudi napadala.
In po vsem tem naj se oziram na to, da imajo ljudje strah pred pasmo??? Ne, ker se tudi na psičko ni oziral nihče ko je trpela.
Se opravičujem, ker sem se malo "razbesnela" ampak preprosto je bilo treba povedati...
Hvala!