Pozdravljeni!
Že nekaj časa prebiram vse raznovrstne forume o vižlicah, saj si jo tudi sama
izredno želim že odkar pomnim.
Vedno sem si želela psa, pa se nikoli nekako ni izteklo.
Z mamo sicer živiva v bloku (tretje nadstropje, 40 stopnic, brez dvigala
), zato sva vedno odlašale z nakupom, saj nisva bili prepričani ali naj se spuščava v to ter ali bo žival preveč trpela in pač tisti standardni pomisleki, ki se (sklepam) pojavijo pri vsakemu...
Za psa bi skrbela sama. Dolgi sprehodi ne bi bili problem, saj imamo 200m stran od naselja griče, travnike, polja, skratka naravo.
Nisem iz Ljubljane, se pa vsakodnevno vozim v Ljubljano na faks. Tudi to je en izmed razlogov zakaj še vedno nisem prepričana o nakupu psa...
Sprehod zjutraj ne bi bil problem, saj mi zgodnje vstajanje ni tuje. Bolj je problem moj urnik. Včasih se zgodi, da imam faks od sedmih zjutraj in do pol osmih zvečer, kar pomeni, da sem doma šele okoli pol devete ure...
Občasno imam vmes kake 3 ure fraj in bi seveda lahko brez problema šla domov in peljala psa na sprehod. Če bi se sljučajno to izjalovilo, vem da bi bila tudi mami pripravljena peljat psa ven, ampak verjetno samo toliko, da se polula in pokaka...
To nekako pomeni, da bi bili dolgi sprehodi možni zjutraj, predvsem pa zvečer in pa seveda ob vikendih.
Sama vem, da bi se na vse pretega trudila, da bi psu posvečala kar se da mojega prostega časa, saj mi je to čisto zares v veselje.
S psi sem imela že od malih nog konstantne stike (stari starši so imeli nemškega kratkodlakega ptičarja, oče pa je imel labradorca in še enega mešančka).
Sem sem se nekako zatekla po kakšen koristen nasvet, tudi glede karakterja vižlic... Vem, da je vsak pes do določene mere prilagodljiv pa vseeno.
Opazila sem tudi, da je bilo do nedavnega spet neko leglo vižlic v Sloveniji. Zanima me tudi, če je v kratkem še kakšno načrtovano oz. če imate kakšne predlogle glede vzrediteljev.
Zelo bi bila vesela kakšnega odgovora
HVALA!
Lp, Aleksandra