Nič bat Aj. Hiša ali stanovanje, čisto enako je. Pes je itak najbolj aktiven zunaj (beri na sprehodu). S hišo je samo več dela (beri stroškov). Šapa in Ajšo sem zadnjič spustila na vrt, da bi se malo igrala, pa je Ajša bila že čez eno minuto noti, Šap pa čez štiri. Mu je bilo očitno dolgčas, ker ni bilo nikogar z njim. Notri se pa samo preklada (beri mi sledi), Ajša pa vztrajno čuva svojo (Šapovo) blazino, ker sta si med tem že zamenjala ležišči
. Je pa nekaj res; Včeraj zvečer se je Šapu čisto utrgalo. Ko sva prišla z zadnjega sprehoda (ob 10.) sem se umila in šla spat. Čez nekaj časa pa slišim jok, lajanje in petje pasjih arij. OK, si mislim in ignoriram, se bo že naveličal. Pa se ni
. Ker sem se bala, da bo zbudil celo hišo, sem vstala in šla po stopnicah pogledat kaj je. Pa je stal pri vratih in opletal z ritjo (ko maha z repom iz tistega iber veselja, premika še celo rit), kot, da se nisva videla že cel teden. Malo sem ga pomirila, oba še enkrat počohala in hotela oditi, pa se mi je zmuznil in šibal po stopnicah v spalnico (beri prepovedana cona). Potem se je pa zbudil še moj, ki ima za pesjane neka svoja pravila, ki se jih seveda vsi držimo, da je mir v hiši in ga nagnal dol. OK pa smo ponovili vajo (čohanje pa vsakemu pol grisina in smuk čez vrata ). Komaj sem se vlegla, sem spet zaslišala podoknico
. Preostalo mi nič drugega, kot da sem noč prespala na kavču, Šap pa ob njem. Sploh ne vem kaj mu je bilo, ker je do zdaj lepo spal. Ja Mateja, res nas navijajo in zvijajo kot preste. Lump mali zelenooki. A misliš, da ga že hormoni matrajo? Res ne vem kako bi bilo, če bi živeli v kakšnem bloku.
Drugače se pa tudi mi veselimo srečanja, če bo.
od Šapa za vse pasje in malo manj pasje in še posebej za mamo Bello.