Z odpravljanjem fobij imam zelo slabe izkušnje. Raa npr je fobični pes. Pa kot mladič se mi ni zdelo da bo tako kritično, čeprav sem prevzela pozno (3 mesece) in ni imela nič osnovne socializacije in je bila (pričakovano ) malo plašna. Potem pa bolj ko rasla, čeprav smp jo povsod vodili s sebolj in se ji ni nikoli nič zgodilo so njene fobije do 2 leta strmo rasle in se širile na različna področja. Potem se je ustavilo širjenje, zdaj se mi zdi ,da se mogoče malenkost izboljšuje. Za primer npr ko smo jo dobili smo čez nekj tednov bili z njo tudi v lunaparku pa je bilo vse ok, naslednje leto s enismo mogli niti na 100 m približat istemu prizorišču. Zdaj so še vedno kjer so bile, samo izšolana je bolj in jo je kljub fobijam (načeloma, če ni prevelika panika) lažje obvladovat.
Ampak še vedno se neprištevno vede vedno ko : zagleda, zasliši, zasluti... kamion za pobiranje smeti, otroško igrišče, otroke ki se igrajo z žogo, razne druge zvoke ki jo spominjajo na kaj takega, plaši jo oddaljeno lajanje psov , včasih se boji ....ne vem česa- jaz ne vidim nič, predvidevam, da kaj sliši kar jaz ne, ali pa ima privide/prisluhe
(čeprav se ne boji ne kontakta s psi , ne z otrki !). Poudarjam
nikoli se ji ni nič slabega zgodilo. Aja za čuda pa ni niti najmanj streloplaha niti se ne boji grmenja
Vsak poskus desenzibilizacije je paranojo samo poslabšal, ne glede na to kako počasi je bilo delano + Vsak poskus preusmerjanja ni zmanjšal fobije na element, ampak prenesel fobijo ina motivator. (npr daš piškot, ko se biža oseba, ki jo plaši -še preden jo res splaši seveda in naslednjič se boji piškota, osebe pa še bolj)
Meni se je izkazalo bolje izgobianje vsega, kar jo plaši, v največji možnio meri in ignoriranje napadov histerije ko nastopi. Čeprav bi jo včasih najraje direkt na evtanazijio odpeljal po kakšnem jutranjem sprehodu predvsem,ko povsod pobirajo smeti sem se nekako ne navadila, ampak sprijaznila, da živimo s shizofrenikom.