Imam pa vprašanje glede sprehodov: Kako vam je uspelo opraviti sprehod, brez da bi vas VSAK (OK, ene dva človečka ne) vtaknil v psa?!?!? Angry Nikoli nisem marala pozornosti, tole mi je pa čist adijo.
poznam... dala skozi... še dajem skozi....za znoret!!!!!
JAz tudi ne maram pozornosti, če grem na sprehod, grem zato, da imam mir. Če pa hočem kramljati, pa bom šla na tržnico.
Prvo leto sem se še pridno ustavljala, tetkam razlagala, jih v isti sapi prosila, da mi ne žulijo annie, pa ji ne dajo priboljškov, pa da se učiva ne skakat.... pa sem vedno slišala, ah, pa saj jaz jo lahko, ah, če pa je še mala, ah, kako lušno cvili... za znoret!!!
enkrat pa se mi je film vtrgal, od takrat dalje šibam mimo, pa če se na kolena mečejo, pripravljena sem se skregat, če je treba... najbolj zabavno mi je, da tetkam povem, da imajo najprej mene za pozdravit, potem vprašat, če lahko psa pobožajo... pa sem potem jaz čudna. in potem razložim, zakaj ne božat, ne hranit, in se spustijo v debato. meni to ni jasno! če rečem kaj za mojega psa, to tako je! in če komu kaj ne paše, pa se pač jaz umaknem...
uf, no, sem se razpisala. v glavnem, to je pri naši pasmi problem.... vsaj meni to predstavlja problem. sploh pri annie je bil, ki je vsekana na pozornost, in je cvilila, se po tleh metala, bežala za drugimi. potem pa ti dopovej neki omiki, naj jo prosim pusti na miru in da tako le vzpodbuja njeno "slabo obnašanj". ne gre. tako da sem zdaj pač tečnoba ulice in mi je vseeno. jaz imam mir, annie skoraj ne cvili (razen, če vidi koga čisto novega na obisku ali kaj takega) in je svet skoraj lep.
tako se tudi lahko razvije cviljenje in prosjačenje za pozornost, ni pa nujno. pri nas je bilo tako. tudi mali poiskuša, pa se mu ne dam. takim, za katere vem, da me ne upoštevajo, pa se izogibam. pa naj si misljo, kar hočejo.
no, seveda kakor komu paše, če ima kdo drugače, tudi ok. samo jaz imam pač tako.
ene pač moti nekaj, nekoga zopet nekaj drugega...
pa še en sončen pozdrav od mojega pikeca.
