Danes nas je spet avto zbil
Tokrat nisem bila prepričana, da bo zdelala. Jaz v hiši obuvam čevlje, zunaj na dvorišču me ostali čakajo, da gremo na trening. Naenkrat slišim Irisine tačke, ki so se pognale v tek za mačko. Brat vpije, slišijo se zavore avtomobila in Irisin cvileč glas. Zletim iz hiše, še neobuta, Iris v bratovem naročju, brat paničen, šlo mu je na jok. Avto se je ustavil 10 m naprej po začetku zaviranja, vedela sem, da je mogla biti kar dolgo pod podvozjem. Na tleh mokri madeži, Iris črna od olja. Ko sem se približno umirila, sem jo pregledala in videla, da k sreči ni opaznih nobenih krvavih madežev. Postavila sem jo na tla, hodila je normalno, čeprav s spodvitim repom in vsa prihuljena k tlom. Oddahnila sem si, angelčka je spet imela na svoji strani
Trening je preležala v avtu, na koncu pa se je odločila, da ne sme spustiti priložnosti, da bi šla po dolgem času spet skozi tunel
Doma je našega polulanega črnuščka čakala kopel, črni sledovi so ostali samo še na gobčku in vratu.