nico, krasne fotke! frida je prava lepotica in vidi se kako je damica uživala
ampak so komot, kar se tiče dekic in mehkih podlogic
se že neizmerno veselim našega srečanja na coursingu!
alba, glede tipičnega obnašanja italijančkov bi naj prevladovala recimo dva tipa. bolj plahi, zadržani italijančki in taki, ki so zelo odprti, pravi veseljaki, hitro navežejo stik. seveda je največ odvisno od socializacije psa kot tudi starosti. nekje pri 2 letih italijanček dozori in pridobiva na samozavesti.
nasplošno mislim, da je pravilno socializiran italijanček precej odprt do okolice, radoveden, igriv, hitro navezuje stike s kužki, seveda previden in potrebuje nekaj časa, da vzpostavi kontakt s tujci. frida se mi zdi šolski primer tako sproščenega italijančka
)
zelo značilen zanje je ta strah, nesigurnost pred neznanimi situacijami in znajo na trenutke precej zapaničariti.
pri našem opažam velik napredek. je vedno bolj odprt do neznanih ljudi, nasplošno se veseli druženja s kužki, na sprehodih je zelo sproščen in radoveden ter dovzeten za dogajanje. lahko pa postane že zaradi ene odvržene vrečke, ki je ni na svoji potki še nikoli videl, zelo oprezen in boječ. a gremo pogumno do neznanega predmeta, da ga ovoha in nato veselo naprej. enako velja za nenadne neznane zvoke v okolju...
skratka so taki mali plahi zajčki, ki so nasplošno zelo veseli, a se hitro preplašijo ob neznanih situacijah. ključ do uspeha? kužka čimbolj izpostavljati raznolikim situacijam, da zanje postanejo običajne
je pa zanimivo kako zelo pogumni postanejo, ko so v krdelu! takrat jih nič ne vrže iz tira in se izrazi močan zaščitniški nagon
) vsaj pri gyasiju to opažam. morda je to pri psih bolj prisotno. enako sem doživala na razstavah, kjer imajo vzreditelji po več psov v krdelu.