Donnika, prsv popolno si dopolnila moje besede v zadnjem stavku!!!
Z Orotom je križ, je pes, ki ga je izredno težko motivirati, ne dela na hrano (razen dnevi svetle izjeme, ko se sam tako odloči), ne dela najbolje na igračko- ker mu razen vrvi za vlečenje ni nič všeč...
Najini treningi so torej nekaj takega, vzameš vru za cufanje ali pa povodec- jaz mu ga dovolim gristi in vleči (in ne, na sprehodu zaradi tega nimam niti najmanjšega problema kot vztrajno trdijo nekateri
) potem probam mrcino zmotivirat, da se cufava, včasih rata, drugič ne
če rata, potem pospravimo cufo in lahko ene pol ure do uro delam z njim trikce, agility,... po koncu vaje se včasih cufa, včasih ne- moj je res težaven karakter za šolat
Z odkritjem klikerja je moje učenje postalo malo lažje, a Oro večkrat izpljune priboljšek in je zadovoljen že s tem, da vidi kliker in sliši, ko kliknem
tudi če oblečem jopič od kinološkega društva je malce bol pripravljen delat z mano- a tudi tu ni nobene garancije
Pri agility tekih sem vedno vedela, kdaj bova dobro tekla in kdaj ne
če se je pred startom res na polno cufal z mano, potem so bili teki in njegova pozornost prečudoviti, tudi precej hiter je znal biti!
če je bil pa bolj mlačen v cufanju so bili pa teki boxersko zafušani, a še vedno "s stilom" odlavfani, včasih malo "slow motion"
Poleg tega sem pri Orotu odkrila, da ko me je enkrat vzel za svojo, je zelo rad posnemal stvari!
tako sva se naučila priklon, pa kako se oblizne in zazeha,... včasih se splača poizkusiti tudi to
Ago je veliko lažje učiti! Mala je zelo samomotivirana, želi ustreči, ko vidi Orota, da nekaj dela, ga skuša posnemati, trudi se za priboljšek (kar je meni zelo všeč in je z njo velikooo enostavneje delat kot z Orčem)
tudi igračka ji je dobra nagrada, ona je res bolj enostavna za enkrat
upam, da bo tako tudi ostalo...
V bistvu so me še vsi psi naučili, da noben ni enak, vedno moraš znova iskati tisto, kar psa najbolj veseli in kar mu pomeni največjo nagrado! To nikakor da ni lahka naloga, a drugače ne gre... Probati je treba velikooo priboljškov- različnih se razume
, pa igračke, vlečke, žogice,... eni celo na samo čohanje in pohvalo delajo!
Če bi strokovnjaki za brihtnost ocenjevali mojega Orča, bi dobili živčni zlom
On dela zame in malo za mojega fanta, ker sva mu očitno všeč in naju ima rad, moj oče pa lahko okoli maha z velikim kosom pršuta, pa se ne bo niti usedel zanj
Podobno je bilo v prvi pasji šoli
z mano je delal precej lepo, ko pa ga je prevzela inštruktorica in želela z njim nekaj pokazati ali še kaj izboljšati, se je pes popolnoma zaprl vase in se sobesedno usedel ali ulegel na tla in se ni premaknil niti za en centimeter
Seveda so ga veleumno ocenili za izredno težavnega in nekooperativnega psa iz katerega ne bo nič- z mano pa še manj