No, pa sem spet nenamirno sprožila eno hudo debato... Moram priznat, da ste kar precej razširili prvotno temo...
Ne glede na vse argumente in kontraargumente, moje osebno mnenje ostaja nespremenjeno... Take "štručkote" bi bilo potrebno naznanit na KZS in KLNB, pa naj oni potem vztrezno ukrepajo v kolikor bi ta posebnež poiskušal kaj nadalje mutit še v rodovniški vzreji!
In ja, vedno so in bodo obstajali tako dobri kot slabi vzreditelji in tako dobri kot slabi psi z rodovnikom... Najbolj sloveč rodovnik ni tudi ob enem zagotovilo za zdravje potomca... A vsaj lahko preveriš kaj in kako je bilo s starši, starimi starši,...
Linije so take in drugačne, dobre in manj dobre, a če hoče nekdo res boxerja kot se šika, potem ni druge, kot da kupi zraven tudi rodovnik!!! Vse ostalo je le ponaredek prave stvari
Pa da ne bo kdo mislil, da zaničujem tiste, ki so kupili nerodovniškega in se imam za nekaj več, ker imata mojadva pa rodovnik... Poznamo kar nekaj zelo kul nerodovniških boxerjev, a to še ne pomeni, da bom pa zato ker so tudi ti zelo fini psi in jim načeloma nič ne manjka, pa podpirala take, ki jih vzrejajo!
Osebno nikdar in nikoli ne bom kupila "čistokrvnega brez rodovnika"!!! Raje vzamem popolnega mešanca iz zavetišča!
Enega "čistokrvnega brez rodovnika" sem že imela posvojenega in revček je v svojem življenju pretrpel kaj vem kaj vse, do mene je prišel popolnoma sesut... A upam si reči, da sem mu posvetila enako skrb in ljubezen kot vsem ostalim rodovniškim in da je zadnej leto življenja lepo preživel... Sedaj pa v miru počiva na našem vrtu v senci dreves...
Donnika! Podpiram tvojo odločitev za sterilizacijo
Če psa ne misliš imeti za vzrejo je to edini res dober način, da se prepreči "ups mladičke"... Jaz mojega samca lažje pazim, ker je kriptorhid nikdar in nikoli ni in ne bo zaplodil legla!!! Čeprav sem imela za njega kar precejšnje povpraševanje! Na enem od dopustov pa mi je nekdo zanj ponujal tudi kar lep kupček denarja, več, kot sem jaz dala zanj ali kot bi bil kadarkoli realno gledano vreden!!! Pa marsikdo ve, da bi si res izredno močno želela imeti njegovega potomca, a sem se mu odpovedala, ker nočem širiti nerodovniških in defektnih malčkov!!!
Pač je na tem svetu tako, da niso vsi psi (oz. kar vse živali) primerni za produciranje potomcev... Če ne vztreza zahtevanim kriterijem, zakaj bi nekaj na silo hotel na vsak način vzrejati!?? Nima smisla, od tega nimaš ne ti ne živali nič dobrega... Evre se porabi, ugleda si ne pridobiš, nekega trajno dobrega za pasmo pa tudi nisi naredil...
Če že kdo misli vzrejati, naj vzreja z vizijo, da bo pasmo zapustil v vsaj tako dobrem stanju, kot je do njega prišla, če v boljšem pa še toliko bolj pohvalno!!! Takih vzrediteljev, ki pustijo na pasmi dober pečat se potem vsi radi spominjajo
In prvo kot prvo, mora zame pravi vzreditelj vzrejati z dušo in srcem, vzrejati najprej zase in šele nato za druge, najprej za to, da bo zase pridobil dober vzrejni material in šele potem za to, da bo tudi drugim omogočil da si življenje obogatijo s prelepim predstavnikom dotične pasme
Skomercializirana rodovniška vzreja izgubi ves čar in namen... Jaz priznam, da sem po svojih pogledih precejšen romantik... Da sem hkrati tudi izredno kritična do vseh in vsega... da sem trmasta in da nerada odstopim od tega, kar se mi zdi etično in moralno edino prav...
Prijateljev res da nimam na stotine, pa tudi z vsemi se ne strinjam glede vseh stvari, a sprejemam tudi drugače misleče in do nobenega od njih zaradi drugačnega pogleda na svet ne gojim nikakršnih zamer!!! Kako dolgočasen svet bi pa bil, če bi vsi mislili enako in nebi imeli o čem razglabljati
Zato se nikar ne zgražajte nad menoj če pač ne mislimo enako, vsak ima pravico da predstavi svoje mnenje in svoj pogled na stvari
Moje delo s psi se je začelo skoraj desetletje nazaj, sprva z mešancem, ki ga imam še sedaj izredno rada!
In nato so prišli ostali
Vsi moji, vsi unikatni, vsi so me nekaj novega naučili in z vsakim od njih moje kinološko znanje raste in raste
In nekoč, upam, da bom lahko s ponosom nosila naziv vzreditelj, sodnik, inštruktor,... Vse kar počnem s psi, počnem zato, ker mi obogati življenje... V desetih letih s svojim kinološkim delom nisem zaslužila še popolnoma nič, zapravila pa sem že več, kot bi kdajkoli lahko pridobila če takoj začnem z vzrejo v velikem obsegu!!!
Pri meni denar (in naj povem, da to ni plača ampak zgolj štipendija in nekaj žepnine) ne gre za moje obleke, obutev,... Najprej gre za pse, šele potem če kaj ostane ali če kaj našparam, gre to zame! Pa zaradi tega v bistvu nisem za nič prikrajšana! Pa tudi moji prijatelji niso, za nobenega od njih mi ni škoda dati še tisti zadnji denar za rojstnodnevno darilo ali neko malenkost, ki se mi zdi kot nalašč zanje
Sem si pa v vseh teh letih dokaj trdega dela pridobila kar dober ugled med nekaterimi kinologi
In ni je večje časti, kot če te kdo povpraša za nasvet, pa čeprav je v osnovi starejši, izkušenejši in bolje strokovno podkovan kot ti
Take stvari mi potem dajo vedeti, da gre moje delo s psi v pravo smer
In če bom nekoč uspela priti do tega, da bom vzredila lastno leglo, potem bom z največjim veseljem magari podarila vse pse iz legla, ki ne bodo ostali pri meni, da bodo le prišli v res prave roke!!! Zoycik in karamela86 glede tega me kar držita za besedo!!!
No, sedaj sem se pa tudi jaz preveč razpisala o vsem o čemer je že in o čemer še ni tekla pisana beseda... Ne zamerite mi moje dolgovezenje... Samo izlivam svoje misli na ta internetni forumski virtualni nadomestek za papir...