Ker ste me že ravno razjezili z raznimi pisanji kako je to brez veze bom pa še malo pisala....
Prej sem opisala primer s tečaja, ko dobiš eno leto starega psa, ko vodniki pričakujejo čarobno palico. In res, roko na srce v štirih mesecih učiš psa izključno samo to, da naredi tisto shemo in to je to. Kaj ima pes od tega....bolj malo če smo pošteni, razen v primeru, kot je bil gospod z dobermanom, ki je resnično spremenil življenje s psom. Aja, pa pes je bil še vedno isti razigrani pes, le vedel je kje je meja in da ko se mu reče dovolj je dovolj.
Druga zgodba je, ko pa dobim doma skupino ljudi, ki ima stare pse 3 mesece. Začnemo s šolo enkrat na teden z igralnimi uricami. Nadaljujemo 2x na teden z malo šolo in končamo s tretjim tečajem, kjer se pripravimo za izpit.
Razlika med njimi je že ta, da ti ljudje hodijo v šolo od 3-15 tega meseca torej eno leto. Tisti na tečajih pa 3-4 mesece. (konkretno v primeru o katerem sem pisala v prejšnjem postu so imeli vsega skupaj 21! treningov).
Vodnik in pes gresta skupaj čez vse faze od mladička do odraslega psa. Sproti odpravimo vsako "napako" - tu mislim predvsem željo po dominiranju in uveljavljanju pasje volje. Ne hitimo, ker imamo čas, s tem pa psa ne preobremenimo, ga ne zasičimo z vajami in predvsem vsako vajo osvojimo do te meje, da jo oblada.
In ja s temi psi bi lahko komot delali odpoklice iz katerekoli situacije, ker cele igralne urice in cela mala šola bazira predvsem na odpoklicih iz igre. Poleg, ki je predpisana na izpitu delajo le 14 dni pred izpitom zato, da si vodniki zapomnejo shemo. In ta isti poleg lahko delajo tudi 5 cm od drugih psov.
Prostor, ja na izpitu je pes privezan....pa vseeno je odlaganje problem, ker ga pes ne drži.
Pri teh psih, katerih lastniki hodijo eno leto v šolo, se lahko žogamo, mečemo frizbije in žogice...psi ležjo...zakaj ker smo jih postopoma to naučili.
V treh, štrirh mesecih pa....ne čudežev se ne da delat.
Če so vodniki pripravljeni res imeti psa za svojega spremljevalca potem so pripravljeni tudi vložiti svoj čas v šolanje in vzgojo.
Odlicna tema. Se strinjam z napisanim, se mi pa ob takem naslovu porajajo drugacna vprasanja. Vedno znova se sprasujem, ce je BBH v taki obliki kot ga poznamo res izpit za psa spremljevalca? Je hoja poleg gor in dol v nedogled res merilo za obnasanje psa v urbanem okolju? Ce vprasate mene je za normalno zivljenje vaja »poleg« dalec najmanj uporabna. In bolj kot to, kako natancno nekdo izvaja izpitno shemo na vadbiscu, me zanima ali je tak pes sposoben normalne hoje na vrvici tudi kadar so v blizini ljudje, psi, bezeca macka ali pravkar peceni cevapcici? Ali je pes sposoben pocakati pod mizo v lokalu, ko gre lastnik na pijaco?
Lp, Polona
Ne, po stirih mesecih in opravljenem B-BH, če je pes prišel pri enem letu v šolo s težavami (99,9% je takih) NE!
Pa da se vrnem spet na primerjavo 4 mesecni tečaj in šola od mladička.
Tak pa ja, še predno ima narejen B-BH. Zakaj, ker tukaj ima inštrukotr čas, da gre z njimi v mesto vsake 14 dni, da ko se ljudem ne da delat ( pride dan, ko je večina tečajnikov zmatranih od služb, ko je pač nekaj v zraku,...takrat se gremo lahko socializacijo in se zapeljemo do lokala kamor gredo psi lahko in gremo na kavo. Ja, takrat "šole" ni, v smislu učenja šolaskih vaj, je pa učenje pitja kave ....pes mora biti pri miru in takrat se spije bolj malo kave, oz. je kava naporna, dokler se to ne ponovi tolikokrat, da psi pač vedo kaj pomeni greva na kavo.
Ampak to si lahko privoščiš, če imaš čas, ne pa da moraš v 21-tih treningih psa narediti za izpit!
Zopet gre lahko pes mimo čevapčičev, muckov, nešteto ljudi......lahko če imaš čas, da jih to naučiš....
Spomnim se lansega jesenskega izpita v grosuplju. Peklo se je ribice, jedlo in pilo se je, a hudiča tam je bil tudi urbani del izpita in tako lepo je dišalo....točno se je videlo kateri vodnik psa vozi s seboj in kdo ga ima stalno doma in hodi na sprehod na varnem po gozdovih in jasah, da nikogar ne sreča. Tisti, ki so tega navajeni jim je dol viselo za hrano. A spet čas.
In kako naj bi po moje tak izpit izgledal? Pa zacnimo z teorijo. Namesto cele serije brezveznih vprasanj (moja najljubsa so v sklopu »dolocila pravilnika«), bi morali precej vec poudarka nameniti splosnem izobrazevanju vodnikov o zivljenju s psom v urbanem okolju. O srecevanju na sprehodih, o pobiranju iztrebkov, o vodenju psa po mestu, o osnovnih pripomockih, ki naj bi jih odgovorni vodnik psa poznal in znal uporabljati, resni in odgovorni vzreji, sportnih disciplinah, pomembnosti solanja, spostovanju divjadi…
Fantastično v teoriji, pa spet, kako naj to naučim leto starega psa z zgoraj opisanimi problemi v 21-tih treningih.
Ko ti vodnika niti ne uspe prepiračt, da bi bilo dobro, da te pes tako ne vleče, ker prvič ni prijetno, drugič ni zdravo, tretjič je nevarno.....kako le, če je pes pripet le na poligonu, doma pa nikoli, ker mu ni potrebno...na sprehod pa hodijo tam ali pa takrat ko je število motočih faktorjev skoraj nična.
Ko pa ti vodnika dobiš pri maldem psu, mu pa vse to postopoma "vcepiš" v glavo in to postane način življenja.
In nato se prakticni del. Ki bi ob doslednem upostevanju izpitnega programa lahko ostal priblizno tak kot je sedaj zastavljen urbani del, z elementi uporabne poslusnosti. Odlaganje na prostoru v guzvi, ne pa v sterilnem okolju nekega vadbisca. Odpoklic iz prostega gibanja. Hoja ob vodniku brez vrvice. Ignoriranje po tleh nastavljene ali iz strani tujca ponujene hrane. Osnova je pa seveda umirjena hoja na povodcu. Namesto aportiranja bi lahko morda psi iskali vodnikov predmet v travi.
Vse to lahko kot inštruktor narediš z skupino tečajnikov, ki hodijo od tretjega meseca, in sedaj se že kar ponavljam ....v 21-tih treninhih se tega ne da.
No, razen pri tistih 0,01%, ki nima težav s psom.
In ob vsem tem seveda korektno sojenje. Ko bo tak izpit obvezen za vse lastnike psov in bo za opravljen izpit potrebno resnicno nekaj pokazati, se bo pa tudi nivo solanja zanesljivo dvignil.
Strinjam se, da če bi bil izpit obvezen za vse lastnike psov, da bi se moral dvignit nivo šolanja.
Pa ne nivo v smislu strokovnosti (druga tema, o tem ne bomo tu!) ampak ČAS šolanja se bi moral podaljšat oz. začeti prej kot takrat, ko imaš psa že tako dovolj, da sedaj pa al pasja šola ali pa šintar. Čudežne palice ni.
Če se zopet vrnem nazaj na tiste, ki jih imam od 3 mesecev dalje.
Največji paradoks tega je, da glavnina teh tečajnikov niti ne gre na izpit. Zakaj...ker njim ni važno, da imajo papir v roki, da se lahko po prsih tolčejo moj pes ima izpit, ampak, da jim pes sredi igre z drugimi psi naredi odpoklic, da gre lahko njihov pes z njimi na kavo, kosilo,...da gredo lahko z njim kamor hočejo.
Tega ti pa papri in modra knjižia ne prineseta. To ti prinese ne delo, ampak garanje.
Močno spoštujem vse moje tečajnike, ki hodijo eno leto k meni v šoli, ki gredo čez faze veselja, jeze, obupa in spet veselja, da vstrajajo, ampak potem imajo to kar so si želeli.
In potem srečam svoje bivše tečajnike v Tivolijo, ki imajo spuščene pse in pridejo k meni ter se smejejo novim "revežem". Najprej jim jih napnem nekaj vzgojinih zakaj imajo odvezanega psa, pa mi v tistem trenutku zaprejo usta, ko ga pokličejo in pse takoj prileti, potem pa gre poleg brez vrvice ob nami del sprehoda.
Samo da so to dosegli, so hodili v šolo eno leto, ne pa 4 mesece.