tako..šon je sedaj strah pol leta...in počasi nas spravla ob pamet...
predvsem gre za to, da se nikakor ne more navadit da bi lulal (samo!) zunaj. v bistvu je tako, da ga zjutraj pelje sestra ven, preden gre v šolo (okoli osme), nato ga jaz peljem dopoldne še vsaj 1x (okoli enajste, dvanajste), popoldne pa potem še tudi vsaj 2x, in pa zvečer. od tega sta vsaj 2 sprehoda daljša.
danes zjutraj je bil spet eden takih dni, ko res ne vem kaj se dogaja s tem psom. zjutraj (vedno) ko se sestra zbudi, oz. ko katera od naju stopi iz postelje (imava skupi sobo in šon spi v isti sobi) se tudi šon zbudi in dela totalni cirkus, tako da sestra ne mora niti na wc in nič, ampak ga mora takoj dol pelat (in to pri šestih mesecih?). To je bilo okoli sedme ure zjutraj. Ko sta prišla iz sprehoda je sestra mislila iti nazaj spat, ampak je šon še vedno skakal okoli in grizel in tulil in lajal...(to je pomenilo da je gospod lačen), tako da mu je dala za jesti. Vendar se še vedno ni umiril. Okoli pol devete ga je potem še enkrat peljala lulat in šla v šolo. No in malo prej (ob desetih) je spet nekaj lajal. Ker pač laja za vsako bedarijo (če je predolgo na balkonu ali v boxu zaprt, če je lačen, če mu žogica uide pod omaro itd...) nisem vedla, da to pač pomeni da mora lulat, tako da se je polulal. Veliko sem prebrala na internetu o tem, kako mladiča navaditi na sobno čistočo in smo ga na začetku res peljali vsaki 2 uri (ali še več) ven. Tudi sedaj se mi zdi, da ga peljemo kar dostikrat ven, ampak nekako ne mora zdržati...Ne vem, bi lahko bila to kakšna bolezen, ali je pač še mlad? Mama ima bernskega planšarja, ki se je po dveh mescih pri njej (star je bil 4 mesece) navadil na sobno čistočo. Vem, da se pač vsak pes razlikuje od drugega, ampak se mi vseeno zdi, da šon rabi zelo dolgo. Problem je, da stanujemo v podnajemniškem stanovanju, ki je čisto novo. Sedaj sem ugotovila, da se je v moji sobi že na enem mestu počasi začel dvigati parket, ker se je tam že tolikokrat polulal. S časopisnim papirjem pa nisem začela, ker me je bilo strah, da bi se potem navadil samo tam lulat. No, sedaj pa vidim, da bi vseeno bilo boljše če bi na papir lulal kot na parket.
Če ima kdo kakšen predlog, kako mu naj končno pojasnim, da mora zunaj lulati (aja, vedno ga zelo pohvalim, ko se zunaj polula in podela) bom zelo hvaležna!
Imam pa ga nekje 4 mesece....
aja, pozabila sem še povedati, da ni vedno tako. Včasih lahko zdrži od zjutraj (kot rečeno okoli pol osmih, osmih) do enajstih ali dvanajstih..in je čisto miren, spi ali pa leži na prostoru. Zato me tudi tako razjezi, ko pride kakšen tak dan ko danes! Pa ker niti ne gre do vrat, samo stoji, kjer pač je in laja...potem se pa polula.
Res ne vem več, kaj naj naredim. :/
lp,
sabrina