Psička je bila pred nakupom okužena s kugo
Saši Alenc je Nelly umrla kmalu zatem, ko so jo kupili. Vse več je preprodajalcev psov, ki jim gre le za denar in prodajajo tudi bolne pse
Vzreditelji psov morajo imeti vzrejno dovoljenje, kar zagotavlja kakovost mladičev in seveda tudi njihovo zdravje.
Saši Alenc iz Slovenskih Konjic je pasji mladič poginil kmalu zatem, ko so ga njeni starši kupili pri vzrediteljici. Obdukcija je pokazala, da je vzrediteljica prodala bolnega psa. S svojo zgodbo želi pozvati bodoče lastnike psov, da previdnost pred nakupom ni odveč.
"Ko sem dobila psičko Nelly, se mi je izpolnila velika želja. Od tistega trenutka naprej sva bili neločljivi, zasidrala se mi je na dno srca," je pričela pripovedovati Saša Alenc. Vendar je Nelly še isto noč, ko je prišla v novi dom, začela kazati znake bolezni in kmalu zatem poginila. Obdukcija je pokazala, da je bila še pred nakupom okužena s pasjo kugo. Sogovornica si sedaj želi novega psa iste pasme, pravi pa, da bo pred nakupom trikrat premislila in psa dala večkrat pregledati.
Kratkotrajno veselje
Saša Alenc je psičko dobila od staršev. Kupili so jo za sto tisoč tolarjev pri vzrediteljici, na katere oglas so naleteli v Salomonovem oglasniku (imena vzrediteljice ne želi izdati zaradi postopka na sodišču; odločila se je namreč, da vzrediteljico toži za primerno odškodnino). Tisto popoldne, ko je Saša Olenc dobila psičko Nelly, sicer pasme jorkširski terier, je ta še vsa razigrana tekala po travi, se podila za žogico, a veselje je bilo kratkotrajno. "Naenkrat je ostala brez moči. Ponoči je dobila drisko. Naslednji dan je šlo z njo samo še na slabše. Ni imela apetita, imela je krče, neprestano je bruhala in imela izcedek iz smrčka in oči. Že po prvi noči smo psičko odpeljali k veterinarju, ki ji je dal štiri injekcije, da bi ji bilo bolje. Klicali smo vzrediteljico, ki je hladnokrvno dejala, da je to normalno. Popoldne je Nelly spala, ker je dobila pomirjevala, ko se je zbudila, pa je bilo najprej videti, da je vse dobro."
Vendar nista minili niti dve uri, ko je pričela psička cviliti. Odpeljali so jo k veterinarju v Slovensko Bistrico, ki je dejal, da ima psička pasjo kugo. "Ugotovil je, da je bila bolezen vidna najmanj štirinajst dni, preden smo jo kupili, kar pomeni, da je vzrediteljica za bolezen morala vedeti," je poudarila Saša Olenc. "Tistim, ki kupujejo psa, svetujem, da se prepričajo, kdo lastniki sploh so in kakšna je njihova skrb za pse. Vse več je preprodajalcev psov, ki jim gre le za denar in prodajajo tudi bolne kužke."
Pri nakupu psa obvezni potni list
Kako se lahko bodoči lastniki psov izognejo nevšečnostim, kakršna se je pripetila Saši Olenc? Jože Vidic, veterinar in predsednik komisije za izobraževanje in izpite pri Kinološki zvezi Slovenije, svetuje, da psa kupijo pri vzreditelju, ki vzreja pse po pravilih Kinološke zveze Slovenije. "V takšnem primeru imajo vzreditelji vzrejno dovoljenje, kar zagotavlja kakovost mladičev in seveda tudi njihovo zdravje. Večina skrbnikov naredi le enkrat v življenju napako, da si omislijo psa pri trgovcu oziroma pri množičnem vzreditelju. Po neuradnih podatkih jo naredi vsako leto od tisoč do dva tisoč Slovencev," je pojasnil Vidic. Ljudje naj bi si omislili psa pri trgovcu zato, ker tako najhitreje dobijo želeno pasmo, seveda pa tudi zato, ker je cena teh psov nižja kot pri pravem vzreditelju.
Ob nakupu mladiča bi moral novi lastnik dobiti tako imenovani potni list, v katerem so vpisana vsa cepljenja in drugi preventivni ukrepi. "Če je pes rodovniški, mora imeti ustrezen dokument s suhim žigom FCI, mednarodne kinološke zveze. Zelo pomembno je tudi, da s prodajalcem sklene ustrezno pogodbo," je opozoril Jože Vidic. Sicer pa ima zdrav mladiček bister pogled, je živahen, ne sme imeti izcedka iz oči in nosu, na zadnjični odprtini ne sme imeti ostankov blata, ne sme zaudarjati, dlaka mora biti svetleča, ne sme imeti napetega trebuščka, notranjost uhlja mora biti čista. "Še najbolje je, da se na nakup mladiča odpravimo skupaj z veterinarjem ali pa vsaj z dobrim poznavalcem psov. Pravijo, da je pes edini prijatelj, ki ga lahko kupimo. Storimo to tako, da nam ne bo žal," je poudaril. Zgodi se tudi, da nekateri prodajalci psa cepijo kar sami, zato je treba v potnem listu preveriti, kdo je psa cepil.
Mladiči s tujih pasjih farm tudi v Slovenijo
"Največji trgovec s psi v Sloveniji je iz okolice Celja, ki vsako leto proda približno tisoč psov. Dela legalno, z dovoljenjem Vursa. Poleg njega je še nekaj manjših trgovcev, ki prodajajo pse bolj ali manj na črno," je pojasnil Jože Vidic. Na vprašanje, ali v Sloveniji sploh obstaja mehanizem, ki preverja trgovce s psi, Vidic odgovarja: "To bi morali delati pristojni veterinarji, nekdanji veterinarski inšpektorji. Prodajo živali namreč nadzira Veterinarska uprava Republike Slovenije. V praksi to bržkone ne teče tako, kot bi bilo treba. Če bi pristojni uradni veterinar redno preverjali, ali živijo mladiči za prodajo v ustreznih zoohigienskih razmerah, ali so cepljeni zoper kužne bolezni psov, ali so brez notranjih zajedavcev, bi nedvomno lahko trgovca velikokrat oglobil ali pa zanj celo napisal kakšno kazensko ovadbo," je prepričan Vidic.
V Sloveniji je nekaj ljudi, ki vzrejajo več različnih pasem psov zaradi dobička, pravi Jože Vidic. Ni pa tako imenovanih pasjih farm oziroma "tovarn", kakršne poznajo v tujini. "Največ množične vzreje psov je na Slovaškem, Češkem in Madžarskem. To so nekakšne pasje farme, kjer vzrejajo komercialno zanimive pasme. Z mladiči oskrbujejo predvsem zahodnoevropske države, nekaj teh psov pristane tudi v Sloveniji. Množično vzrejanje psov ima samo en cilj - dobiček. Te farme delujejo mimo nacionalnih kinoloških zvez, čeprav prodajajo tudi rodovniške pse," pravi Jože Vidic.
Mladiči, ki jih trgovci s psi pripeljejo v Slovenijo, po navadi niso cepljeni zoper kužne bolezni psov, okuženi naj bi bili z notranjimi in tudi z zunanjimi zajedavci. Ker so do prodaje živeli v slabih razmerah, so po navadi bolj občutljivi in zato hitreje zbolijo, tudi za katero od bolezni, proti kateri so bili cepljeni. "Po neuradnih podatkih se le redko zgodi, da bi pri trgovcu dobili povsem zdravega psa. Pri tem ne gre zgolj za organske in kužne bolezni, ampak tudi za različne dedne hibe in bolezni, ki jih skrbniki opazijo kasneje, kot so težave z očmi, sluhom, kožo," je opozoril veterinar. Mladič s pasje farme ima po navadi tudi psihične težave, povezane z neželenimi oblikami vedenja, kot so strah, popadljivost, fobije ...
NATAŠA RIŽNAR