...tole sem snela iz Delove spletne strani...nisem sicer videla revije, a mislim da je to celoten članek...žal pa ni slikic...če jih kdo najde, jih bomo z veseljem pogledali...
Weimaranski ptičar
Sivi duh na štirih tacah
Weimaranski ptičar prihaja z weimarskega dvora v Nemčiji, ime pa je dobil po vojvodi Karlu Augustu Weimarskem, ki je te pse vzrejal za lov na veliko divjad. Pogumen in močan pes z atletsko konstitucijo je bil za to več kot primeren, a v tistem času so ga smeli imeti le izbrani posamezniki zgolj za lov, kot hišni ljubljenec je bil prepovedan.
Samostojno pasmo so priznali in vpisali v nemško knjigo pasem leta 1896 in zato velja za najstarejšega nemškega ptičarja. Dandanes uradni standard FCI razvršča weimaranskega ptičarja v VII. skupino, po geografski razdelitvi pa sodi med celinske nemške ptičarje. Nekoč so Nemci pasmo ljubosumno skrivali, še zdaj je v Avstriji in Nemčiji dostopna le lovcem.
Weimaranski ptičarji so veliki, srednje težki, lepo oblikovani psi z močnim telesom, razvitimi mišicami ter čudovito dlako, ki se pojavlja v vseh odtenkih sive, je gladka in tanka. Poleg barve dlake pri mladičih izstopajo nebesno modre oči, vendar te pri odraslih postanejo sive, modrosive do jantarjeve barve. Zaradi barve dlake in aristokratskega mehkega gibanja se je weimaranca prijelo tudi ime sivi duh. Samci so po standardu visoki od 59 do 70 centimetrov in težki od 30 do 40 kilogramov, samice zrastejo do 65 centimetrov in tehtajo od 25 do 35 kilogramov. Obstajata tako kratkodlaka kot dolgodlaka različica, vendar je slednja veliko redkejša in manj priljubljena. Rep je kupiran, lahko pa ostane prvotne dolžine, odvisno od države, v kateri kupimo psa. »V Sloveniji repe še vedno kupiramo, oboje pa ima svoje prednosti in slabosti, zato se mnenja glede tega še vedno zelo razlikujejo,« pravi Nina Kotnik, lastnica čudovitega weimaranskega ptičarja Erosa.
Ker je weimaranec pes z globokimi prsmi, je nagnjen k zasuku želodca, zato je treba še posebno paziti, da poje več manjših obrokov hrane čez dan, da se po hrani ne giblje preveč intenzivno in da ima posodico s hrano nekoliko dvignjeno od tal. Poleg tega so ti psi zaradi velikosti nagnjeni k displaziji kolkov, a je te zdravstvene težave zaradi obveznega slikanja kolkov pred vzrejnim pregledom na srečo vse manj. Življenjska doba weimaranca je od 10 do 12 let.
Weimaranec je vsestranski pes, vendar še zdaleč ni primeren za vsakogar. Hitro se naveže na človeka in zato zahteva veliko pozornosti in časa, predvsem pa ogromno gibanja. Gospodarja spremlja na vsakem koraku in se le težko loči od njega. »Že v stanovanju ti pogosto sledi iz prostora v prostor in se rad vključi v prav vse plati našega življenja, pa naj bo to vožnja z avtom, športne dejavnosti, z nami gre na izlete, se poda v vodo, ki jo naravnost obožuje!« Weimaranec je vsekakor pes, ki ne sodi v pesjak, ker bi tako ločen od svojega lastnika in družine postal nemiren, agresiven, nevrotičen in uničevalen. Tudi zaradi dlake ne more živeti zunaj sredi mrzle zime, saj ga hitro zebe, sploh če se ne giblje.
Zaradi svoje narave in telesne konstitucije potrebuje več daljših sprehodov na dan, merjenih v kilometrih, in ne v času. Nina tudi pravi, da ima rad otroke, vendar pozornost ob njihovem skupnem druženju vsekakor ni odveč, predvsem zaradi velikosti in moči psa. Weimaranski ptičar pa ni zgolj atlet, je tudi inteligenten pes, ki se odziva na jasna in hitra povelja in bo vodniku spoštovanje in ljubezen dvakratno povrnil. Ne samo priporočljivo, skoraj nujno ga je šolati. »Na srečo pri nas v Društvu ljubiteljev ptičarjev (DLP) poskrbimo, da novopečeni skrbniki svoje pse izšolajo v obvladljive in ubogljive pse, ker se utegne namreč prehitro zgoditi, da weimaranec izrazi svojo ostrost, ki jo ima še iz časov, ko so z njim hodili zgolj na lov.« Zaradi svojega elegantnega in aristokratskega videza je deležen veliko občudovanja in prepogosto se ljudje odločijo za nakup zgolj zaradi njegovega videza, kar seveda dolgoročno pomeni slab konec zgodbe za štirinožca. »Nakup psa je investicija za dobro desetletje, zato se je treba prej dobro poučiti o pasmi, še posebno o tej, ki spada med zahtevnejše,« opozarja sogovornica iz Kamnika.
Dandanes se weimaranci še vedno uporabljajo kot lovski psi, primerni so tako za agility kot za razstavljanje, za terapevtske namene, so pa tudi odlični družinski psi. Njihovo obnašanje nemalokrat izzove salve smeha, ker prepogosto ponavljajo stvari za svojim gospodarjem, naj bo to odpiranje vrat, gledanje z balkona na dveh tacah ali ležanje z glavo na blazini med spanjem. Radi imajo bližino lastnika, zato izkoristijo vsak trenutek za fizični stik z njim.
»Pri weimarancu me je očaral njegov videz in dejstvo, da potrebuje toliko gibanja. V dveh letih življenja z njim se mi odločitev za nakup tega psa še nikoli ni zazdela napačna, mi je pa Eros postavil življenje na glavo, in sicer v pozitivnem smislu. Cela družina se veliko več giblje v naravi, skupaj smo preživeli veliko lepih trenutkov tako na izletih kot doma, v pasji šoli, na razstavah, na lovskih preizkušnjah … Zaradi njegove ostrosti in lovskega nagona smo se odločili za šolo poslušnosti pri DLP, in to se je obrestovalo.« V gozdu ga namreč Nina lahko spusti brez povodca, saj se kljub divjadi odzove na njen klic. Eros je tudi izredno dober čuvaj in laja, kadar želi opozoriti na neznance na svojem ozemlju. »Življenja z weimarancem se z besedami ne da opisati. Predanost in ljubezen do gospodarja je namreč neskončna, vendar je nešolan in nesocializiran weimaranec lahko težko, uničevalno in neobvladljivo breme za lastnika.« Nina svetuje, da si vsak, ki ga je navdušila ta pasma, pri vzrediteljih ali društvu priskrbi čim več informacij.
Petra Mauer Fotografije Tilen Travnik