Vzrejni pravilnik iz leta 2008, potrjen 2009, zahteva teste za oči (za PRA sicer rezultat DNK testa dopušča affected, dokler se ne pokažejo klinični znaki
):
"4.7. klinični pregled oči (PRA - Progresivna retinalna atrofija, HC - dedna katarakta,
RD - retinalna distrofija); izvid pregleda oči ob datumu paritve ne sme biti starejši od
12 mesecev. To velja tudi za prvo pridobitev vzrejnega dovoljenja. Pregled oči se
izvaja do dopolnjenega 7 leta starosti (kasneje lahko nastopijo starostno pogojene
spremembe), zadnji izvid velja kot dokončni. Psom/psicam, pri katerih je bila pri
pregledu oči ugotovljena ena od naštetih hib, se vzreja prepove.
Pregledi oči so obvezni za vse pse/psice, ki se bodo udeležili vzrejnega pregleda
prvič v letu 2008. Za pse/psice ki so že vzrejno pregledani se pregled oči priporoča,
ni pa obvezen.
4.8. Ker je Progresivna retinalna atrofija (PRA) recesivna dedna bolezen, katere
rezultat je popolna slepota psa, ki pa se jo s kliničnim pregledom oči lahko ugotovi
šele precej pozno, se pri pasmah Labradorec in Zlati prinašalec priporoča genetski
test DNA za ugotavljanje pcrd-PRA.
Psi/psice, pri katerih je bilo z genetskim testom ugotovljeno, da so prenašalci, se
lahko parijo le s psi, ki so zdravi. Psi/psice, za katere se ugotovi, da so oboleli, iz
vzreje niso izločeni dokler se pri njih ne ugotovi klinična obolelost in se lahko parijo z
genetsko zdravimi psi. Potomci genetsko zdravih staršev so »zdravi po starših« in jih
ni potrebno ponovno testirati."
Po letošnji spremembi (če se prav spomnim) bo obvezen DNK test za PRA (HC in RD pa so menda izpustili iz pravilnika
).
Skratka, v nekaj letih bodo vsi psi imeli DNK teste za PRA. Torej, PRA se je analiziralo in se izogibalo že doslej, zato tudi ni (več!) pretiran problem.
EIC: lahko ga povzroča več genov in test je doslej dostopen samo za enega, in to od januarja 2009 dalje. Če je pes affected ali carrier za ta gen, je test zanesljiv. Če je pes affected, se bo bolezen v bolj ali manj močni obliki pokazala, v kolikor bo pes izpostavljen stresu ali naporu (exercise induced collapse pomeni, da se znaki pri psih s povsem ne-stresnim načinom življenja nimajo zakaj pokazati). Če je carrier, se navadno bolezenski znaki ne pojavijo, lahko pa se (kar kaže na verjetnost, da je bolezen vezana še na kakšen gen).
Če je pes normal/clear za ta gen, za katerega je test dostopen že dobro leto, pa še ni rečeno, da nima katerega od drugih genov, ki tudi lahko povzročijo simptome EIC.
Torej: test za najbolj pogost gen za EIC je dostopen in praktično 100% zanesljiv. Testi za druge gene, ki tudi lahko povzročijo EIC, še niso razviti. EIC se bolj izrazito in pogosto izrazi pri aktivnih (delovnih) psih.
Če se prav spominjam, je Sasha navedla, da je bilo pri nas med doslej testiranimi daleč največ carrierjev, trije so bili normal/clear, eden je bil affected. Število testov ne zadošča za nobeno statistiko, kaže pa na akutnost problema EIC v populaciji psov iz Slovenije in bližnjega zamejstva.
Več o pomenu EIC v Evropi bo znanega v kakšnem letu ali dveh, ko bo večina srednje-evropskih vzrediteljev imela opravljene teste.
Sama pa labradorca bez testiranih staršev (vsaj za ta najbolj pogosti gen za EIC) niti pod razno ne bi izbrala, pa čeprav bi bili po ostalih kriterijih ustrezen.