Tema: Labradorec [Labrador Retriever]

[Ron**Kala]

sasha zelo sta lepi 
Še slikce moje lepotičke

[Old Friends]

evo malo i moje ljubimice.,
na Abbu sam posebno ponosan jer je moj uzgoj...
Abba Old Friends

[axl1]

kšni predlogi o leglih v prihodnjih mesecih?

[čara]

Malo za nazaj pobrskaj, je bilo govora oleglih.

[sasha]

Noben ti ne more zagarantirati 100% zdravega psa.

Zdaj mi pa razlozi, ce se nekaterim dednim boleznim da izognit z enim simpl testiranjem, zakaj se ne bi? Kaj opravicuje to, da kljub preprostem in poceni testu ne opravis testiranj in paris nenadzorovano naprej?

Zakaj se npr. ne bi izognil dedni slepoti, ce se ji lahko?

No comments?

Se mi je zdelo, da bo tako.. 

[Macika]

sasha, zakaj bi denar metal stran, če pa se to ne vidi navzven in lahko pariš lepo dalje  Ja res, imaš prav, no comment.

[čara]

Dokler ljudje ne bodo seznanjeni s pomembnostjo DNK testov in dokler kupci ne bodo pritisnil in ZAHTEVALI DNK teste, da se izognejo parjenju dveh prenašalcev ali prenašalca in okuženega psa....In bodo gledali samo na ljubek videz mladiča. Tako dolgo se bodo vzreditelji lahko zgovarjali in imeli 101 razlog proti celostni vzreji.

Meni je to žalostno. Ker si ne želim, da se kvarijo pasme. Pa samo poglejmo kako uničeni so NO, dolgodlaki škotski ovčarji, buldogi, bokserji tudi ne pokajo od zdravja, kokeršpanjeli, dalmatinci z ledvicami, gluhoto....ja še eno pasmo več je treba poslabšat....

Kaj pa ko bo stanje tako daleč kot je z CEA in PRA pri škotih...jupijada....

Dajte se vzreditelji malo zamislit! Kaj bo s pasmo čez 20let če vas bo tako malo delalo DNK teste??

[sasha]

Ja čara in veš kaj je najbolj žalostno?

Da te ljudje kontaktirajo in po forumu sprašujejo kje ne vzet psa, pa jim lepo razložit kje ne in zakaj ne, ampak oni bodo še vedno vzeli tam psa, zato ker a.) ga hočejo takoj zdaj b.) pri nas ni bilo nič pametnega c.) se jim ne da it kam dlje po spremljevalca, ki te bo spremljal lepo število let

Resno folk, če nimate namena poslušat nasvetov, potem rajši ne sprašujte

In ja, dokler kupci ne bodo zahtevali DNK testov, toliko časa jih vzreditelji ne bodo delali. Pika.

[black beauty]

jah tak je, dokler bojo kupci hoteli psa zdaj in takoj, bo pač stvar taka. kakšni DNK testi, saj ni važno, važno da mamo mladička, zdaj takoj, ker smo si ga pač poželeli in nismo pripravljeni počakati
pač mišljenje posameznikov, potem je pa jok in stok ko pride do problemov. in čara, žal se bojim da so labradorci že precej uničena pasma. Posebej trendna je opracija križnih vezi v zadnjem času, pa kakšni okruški tudi, da o drugih stvareh ki so prisotne že tolko časa ne govorimo. ampak kaj pa lahko, če nek vzreditelj ve da mu pes/psica vleče težave s križnimi pa jih producira naprej. tuki se lahko vprašamo zakaj.

vse preveč je vzrediteljev, ki gledajo na denar, kako imeti z leglom čim manjše stroške da mu bo čim več ostalo, in ne na dobro pasme, žal

[rashy]

z današnjega sprehoda

[*LuNa*]

Stirnjam se s tem, da je treba čimveč narediti za zdravstveno stanje pasme.
Vendar da je stanje pri pasemskih psih takšno kot je, ni krivo to, da psi niso DNK testirani, pač pa načrtna vzreja, kjer se žal poleg pozitivnih potencirajo tudi negativne lastnosti. Ja ravno zaradi selektivne vzreje se zelo manjša genski pool in posledično so tudi težave večje. Pa ne me zdej narobe razumet, ker sem zelo za teste (sevede tiste, ki so 100%), samo za stanje, ki je takšno, kakršno pač je, pa žal ni krivo le to.


Je pa kupce tudi za razumet - po svoje, pač njim je važno da dobijo psa določene pasme, se pa ne spuščajo toliko v podrobnosti, ker zaupajo "vzrejnim" pogojem in jim je važno, da dobijo s psom vred "papirje" in to je to. Seveda je pa od vzreditelja odvisno, koliko bo naredil v prid svoje vzreje.

Sicer pa dajem malo provokativno vprašanje: a se vi kot ljudje tudi greste testirat na vse mogoča obolenja in tudi partnerja potem izbirate na podlagi DNK izvidov?

[orfea]

Sicer pa dajem malo provokativno vprašanje: a se vi kot ljudje tudi greste testirat na vse mogoča obolenja in tudi partnerja potem izbirate na podlagi DNK izvidov?

No luna - jaz vedno tudi postavljam to vprašanje ...zaradi degradiranega stanja labradorce, se za drugega psa nisem odločila, za to meni še zmeraj najbolj družinsko in vsesplošno zabavno in oh in sploh pasmo. Žal tudi Cubica trpi za displazijo ampak imam to srečo, da je ona dovolj mišičasta in precej lahka za njeno konstitucijo. Treningi ji seveda dosti pomenijo. Vseeno je zame in vedno bo moja najlepša, najboljša in oh in sploh psička (pa prosim ne tega povedat Ateni, ker se pol kregata med sabo )

ena sveža slikca(današnja) moje lepotice

[SKY]

No luna - jaz vedno tudi postavljam to vprašanje ...zaradi degradiranega stanja labradorce, se za drugega psa nisem odločila, za to meni še zmeraj najbolj družinsko in vsesplošno zabavno in oh in sploh pasmo. Žal tudi Cubica trpi za displazijo ampak imam to srečo, da je ona dovolj mišičasta in precej lahka za njeno konstitucijo. Treningi ji seveda dosti pomenijo. Vseeno je zame in vedno bo moja najlepša, najboljša in oh in sploh psička (pa prosim ne tega povedat Ateni, ker se pol kregata med sabo )

ena sveža slikca(današnja) moje lepotice

Saj ni samo tebi. Jaz vedno, ko jo vidim, gledam z odprtimi usti, pa sem videl labradorjev malo morje. 
Cuba je superiorna v večih pogledih!


Lp Z.

[orfea]

  huh hvala Sky...sem kar zardela ...sicer sem že velikokrat slišala o Cubi sam elepe reči

[andreja]

Sicer pa dajem malo provokativno vprašanje: a se vi kot ljudje tudi greste testirat na vse mogoča obolenja in tudi partnerja potem izbirate na podlagi DNK izvidov?

Če bi vedla, da je v moji družini kakršna koli resnejša zadeva zadaj, ki lahko skrajša življenje ali pa ga naredi v morečega za moje potomce NIKOLE NEBI IMELA SVOJEGA OTROKA!!! Lahko posvojim, sem rejnik ali pa nič. To, da imam potomce ni življenskega pomena in egoistična želja oz. nagon po razmnoževanju NIKOLI ne bo vodil mojega življenja!!!!!!   
In če bi kaj takega vedla za partnerja prav tako. Sicer se pa v takih primerih delajo lahko tudi analize zarodka in se v primeru, da ni vse BP lahko naredi splav. Če pa ne veš pač ne veš ali pač ni povezano z dednostjo kot tako, ampak pride do napake pri razvoju zarodka, ki se ga ne predvideva... ČE se pa ve in je samo neizobraženost ali brezbrižnost kriva pa je zame prav tako nesprejemljivo. In taki ljudje so zame prezira vredni.

Producirat otroke, ki nikoli ne bodo mogli živeti tako kot bi hoteli, umirali mnooooogo prezgodaj in trpeli raznorazne bolečine je kriminal. 

[orfea]

Andreja ohladi se - vprašanje je bilo provokativno

[andreja]

Pol pa zanimivo iz česa vse se ljudje delajo norca. 

[sasha]

andreja se strinjam

Raje ne bom pokomentirala zgornjega vprasanja, ker je res cisto mimo

[idefix]

Vendar da je stanje pri pasemskih psih takšno kot je, ni krivo to, da psi niso DNK testirani, pač pa načrtna vzreja, kjer se žal poleg pozitivnih potencirajo tudi negativne lastnosti. Ja ravno zaradi selektivne vzreje se zelo manjša genski pool in posledično so tudi težave večje. Pa ne me zdej narobe razumet, ker sem zelo za teste (sevede tiste, ki so 100%), samo za stanje, ki je takšno, kakršno pač je, pa žal ni krivo le to.

Ja, tole pa drži! Kako je mogoče, da so na vzrejnih papirjih samičk na prvih dveh (torej najbolj priporočenih) mestih najbolj pogosto napisani isti psi ali psi iste linije? Kako ima lahko isti pes po 12 skokov na leto - in potem veliko število skokov ponavlja skozi vse svoje 'skočno' obdobje?

Če bi imela psička leglo na vsaki dve leti, in to od svoje polne zrelosti, torej 3 let dalje, do 8. leta, so to ca tri legla na psičko. Ne vidim razloga za več legel. Prav tako ne vidim razloga, da bi en in isti samec zaradi "načrtne selektivne" vzreje za določene lastnosti (? kako že? ali imamo bazo z vsemi + in - znaki na posameznega plemenjaka? ) imel več kot 6 skokov v posamezni državi v času recimo 3 let (spet od 3. leta dalje, ko so vidni vsi znaki fizično in psihično odraslega psa).

Nadaljeval bi lahko, v primeru res pomembnih lastnosti svojih potomcev, z naslednjo generacijo samičk, v naslednjem 3-letnem  obdobju (skupno recimo 12 skokov - pa še to pomeni v povprečju ca 60 mladičkov istega samca! 

Pa med znake, ki bi jih bilo koristno voditi v bazi plemenjakov, seveda ne sodijo samo vsi doslej dostopni DNK testi (ker vsak (vsak, ne samo EIC!) DNK test je več kot 96% zanesljiv za gene, za katere je razvit), in vsi že izvajani testi glede displazije, oči ipd., ampak tudi znaki, kot so alergije, srčne anomalije, pojav artritisa pred določeno starostno mejo (npr. 7 do 8 let), težave zaradi križnih vezi......, pa morebitna plašnost, agresivnost, neustrezen prijem plena ('soft mouth' pomeni, da pride obstreljena in še živa divjad tudi še živa do lovca, torej 'ubijanje plena' ni ravno pozitivno s strani pasme),.....

Šele ob taki bazi bi sploh lahko govorili o načrtni selektivni vzreji različnih linij, kjer ne bi bil edini kriterij zunanja - sodnikom všečna zgradba - ki je sicer tudi pomembna:

Standard je osnova, in kombiniranje glede zunanjih značilnosti po standardu in  hkrati zdravstvenih in vedenjskih značilnosti sicer ne privede nujno do lepotnih šampionov v velikem deležu, večina jih je lahko tudi v rangu prav dobre ocene zunanjosti. Vendar genski sklad tako ostaja širši, selekcija pa tudi etično, ne le delovno, ustreznejša.

[Roxy]

Ja, tole pa drži! Kako je mogoče, da so na vzrejnih papirjih samičk na prvih dveh (torej najbolj priporočenih) mestih najbolj pogosto napisani isti psi ali psi iste linije?

Se z vsem ostalim strinjam in bom komentirala samo tole. Tu se meni zdi najbolj problem v tem, da je v Sloveniji premalo "uvoženih" samcev in samcev, ki imajo opravljen vzrejni pregled nasploh. Priporočijo pač tiste, ki so v Sloveniji na voljo in izbira ni ravno velika, žal. No, seveda je krivda tudi na vzrediteljih, ki se jim ne da iskat primernih plemenjakov prek meja Slovenije...

[ABBY LABRADOR]

Malo OT. Za vse ljubitelje labijev in drugih pasem:
http://petsupplies.nextdaypets.com/buy/Dog-Lover-Treat-Jar~14592/

[sasha]

Punce dobro sta to povedali..

Paritvene kombinacije se prevec ponavljajo, lastniki samic parijo s samci svojih znancev, en in isti samec ima xy skokov na leto (pa me nihce ne bo preprical, da je res tak ah in oh predstavnik pasme, da je to res potrebno) in ljudem se ne da it parit v tujino, ker je kao predalec.

Strinjam se tudi s tem, da bi se morala vodit neka baza zdravstvenih rezultatov in morebitnih zdravstvenih tezav potomcev dolocenega psa. Sama si malo belezim kater pes vlece katero bolezen s sabo oz. pri potomcih katerega psa se pojavljajo dolocene dedne bolezni. In tega sploh ni malo (od ODC-ja, do kriznih vezi, artritisa pri 5 letih, agresivnosti,...).

Roxy pa ne samo, da imamo premalo uvozenih samcev, tudi samic je premalo. Bi se moralo delati na tem, da se v prihodnjih letih pripelje cimvec tujih samic za vzrejo, da se malo obogati nas genetski pool.

[Roxy]

Ja, na samice sploh nisem pomislila. Večinoma so vse hčere, ki jih vzreditelji obdržijo za nadaljevanje svoje vzreje. Kar je sicer logično in lažje je parit različne samce, kot it po novo psico in po možnosti ugotovit, da ni primerna za vzrejo.

[black beauty]

Ja, na samice sploh nisem pomislila. Večinoma so vse hčere, ki jih vzreditelji obdržijo za nadaljevanje svoje vzreje. Kar je sicer logično in lažje je parit različne samce, kot it po novo psico in po možnosti ugotovit, da ni primerna za vzrejo.

normalno da si pustiš hčere, kako boš pa nadaljeval svojo linijo? vsak vzreditelj ima v glavi kako bi naj po njegovo izgledal idealni labradorec, in to poskuša doseči skozi leta in leta vzreje (saj nikomur ne uspe takoj). da pride do tega mora delati iz svojih psov naprej, ne pa da vedno nove pse uvaža, in ja po možnosti še ugotovi, da psička ni primerna za vzrejo, ker ima takšne in drugačne pomankljivosti.
vsekakor sem odločno proti temu da se ene in iste pse uporablja non stop, saj pa vsak pes ne paše na vsako psico. pa tudi noben mi ne bo reko, da nek slovenski samec sporducira tako top mladiče, da pa je treba kombinacijo ponovit
treba je gledat kako samec izboljšat podmladek, meni osebno je veliko bolj pomembno kakšne mladiče daje samec, kot pa kako sam izgleda. mi mora biti tudi dober, da ne bo pomote, pogledat rodovnik, ali konstitucijsko paše na samičko itd. ampak sama bolj gledam kakšni so mladiči, okotenost, kako čvrste kosti ima, zdravstvene podatke, hrbtna linija...itd. ali producira to kar jaz rabim da popravim psičko. to je pomembno, vsaj v mojih očeh, in dokler se bo parlo vse te kvazi rodovniške psičke, s slabo telesno oceno, hibami, ko grejo do najbližjega rodovniškega samca tak pač bo...

Sicer pa dajem malo provokativno vprašanje: a se vi kot ljudje tudi greste testirat na vse mogoča obolenja in tudi partnerja potem izbirate na podlagi DNK izvidov?

pri tem vprašanju se pa popolnoma strinjam z Andrejo. Sama osebno če bi vedela da imamo v družini genetske bolezni, bi se šla testirat, oba s partnerjem. mislim da ni nič hujšega kot imeti konstantno bolanega otroka in ga gledat kako se muči, je non stop v bolnici, ima bolečine... meni pač to ni normalno, če se pa da preprečit...

[Roxy]

Black beauty, se strinjam, zato sem govorila bolj o novih samcih. Normalno, da se začne s prvo vzrejno psice in se nadaljuje z njenimi potomci, če se izkažejo kot dobri. In kdor nima namena imet 10 psov doma, seveda ne bo potem kupoval novih psic, ampak bo svežo kri vnašal z izbiro samcev.

Jaz se vedno, ko gledam slike labradorcev najprej zapičim v okotenost. Pri tistih, ki jih vidim v živo pa v njihovo gibanje. Tu začnem "ocenjevati" psa ali mi je všeč, brez tega me ostalo niti ne zanima. Pri vzreji bi tu moralo biti po mojem mnenju več poudarka kot na tem ali je pes dovolj močnih kosti, visok ali ima super oblikovano glavo... Hkrati se mi zdi, da morajo imeti pri izbiri paritvene kombinacije enako težo zdravje, karakter in tipičen izgled (pod to jaz štejem okotenost, hrbtna linija, gibanje in ne ali je meni pes lep, lepota je zelo relativen pojem). Mene ne moti, če je nek pes močnejše ali lažje konstitucije, da je le skladen in izgleda kot labradorec. Osebno preferiram pse lažje konstitucije, ampak mi tak pes prav tako ne bo všeč, če bo imel npr. kravjo stojo.
Trenutno se mi sicer zdi, da je še vedno največji problem, da ima bolj malo psov DNK test za PRA. Ta test je najdlje na voljo in v tem času bi lahko res že vsi testirali svoje pse. To kaže na to, da niti ni interesa dvignit vzrejo na nek višji nivo.

Samo ponavljanje paritvenih kombinacij se meni ne zdi tako zelo sporno, še posebaj, če so rezultat zdravi in tipični predstavniki. Večina psov ne gre v vzrediteljske roke, še posebaj labradorci so zelo zaželjeni na večih področjih. Govorim bolj o enkratni ponovitvi, po tri legla točno iste kombinacije res niso potrebna. Če vzreditelj iz svojih kombinacij pričakuje tudi, da bodo psi drugim zanimivi kot vzrejni psi, je to seveda drugače.

[black beauty]

Samo ponavljanje paritvenih kombinacij se meni ne zdi tako zelo sporno, še posebaj, če so rezultat zdravi in tipični predstavniki. Večina psov ne gre v vzrediteljske roke, še posebaj labradorci so zelo zaželjeni na večih področjih. Govorim bolj o enkratni ponovitvi, po tri legla točno iste kombinacije res niso potrebna. Če vzreditelj iz svojih kombinacij pričakuje tudi, da bodo psi drugim zanimivi kot vzrejni psi, je to seveda drugače.

mah meni osebno ponavljanje kombinacij pač ni smiselno, še posebej ne, če ne pridejo ven neki uh in ah potomci. drugo je, če recimo ponoviš leglo ker je bil samo en mladič ali dva ali trije. se mi zdi, je okrog po tujini veliko dobrih psov, in ne vem zakaj ponoviti 2x, in imeti cca.15psov ali več iz čisto iste kombinacije, le da so eni rojeni prej eni kasneje. s tem se tudi za moje pojme zapira genetski material v sloveniji. si predstavljaš da bi vsi to počeli? smo pač majhna država in se mi zdi si tega ne bi smeli privoščit, pač moje mnenje

Kar se pa DNK testa za PRA tiče, pa mislim da večina psov ga le ma opravljenega, in je stanje daleč od zaskrbljujočega

[sasha]

Meni se tudi PRA ne zdi več tak problem, se mi zdi, da s(m)o se še tapravi čas začeli zavedati, do česa lahko pripelje nenadzorovano parjenje. Druga zgodba je z EIC..

Glede samičk sem pa mislila, da je škoda, da tisti, ki nameravajo s psico začeti z vzrejo, ne grejo po psico v tujino, ampak jo kupijo tu pri nas. Itak, da svojo linijo potem izpelješ iz ene ali dveh svojih psic..

[Roxy]

Meni se pa ne zdi, da jih ima dovolj narejen DNA teste za PRA. Ja, vi, ki se javljate tule jih imate. In bolj znane slovenske psarne, ampak tisti, ki se odločijo za enkratno leglo (ali tudi več) pa niti ne. Samo pregled oči. Legel je letno veliko. Jaz sem mnenja, da bi ga moral do sedaj imeti že čisto vsak(ki misli vzrejat), se na nevednost sploh ne da več sklicevati. Se pa da najti veliko psov izven meja testiranih in v tem pogledu to res ni več tak problem-vsaj za tiste, ki gledajo tudi čez mejo. Ni tako kot npr. pri škotih, kjer je najti DNA testiranega psa skoraj nemogoče.

Saj to je, pri ponavljanju kombinacij, če večina psov ni namenjenih za nadaljno vzrejo, genetskega poola ne manjšajo. Jaz bi takoj vzela mladiča iz ponovljene kombinacije pri kateri se je izkazalo, da so karakterno dobri psi. Tudi, če niso super fantastični v vseh ostalih pogledih, taki, ki na razstavi ne bi daleč prišli recimo (zdravje mora biti bp).

Za EIC si pa jaz še nisem oblikovala dokončnega mnenja. Kolikor jaz razumem zadevo ga ne povzroča samo en gen, ampak kombinacija večih. V tem pogledu test res ni zanesljiv. Pokaže, da je okvara na genu, ki EIC lahko povzroča, ampak  ni nujno, da jo bo. V primeru, da je psov z okvaro tega gena glede na ostalo populacijo labradorcev malo, bi jih izločila iz vzreje. Če jih je pa veliko, ne bi ožala genskega poola samo zaradi tega. Če ima pes okvaro na tem genu in sam nima nobenih znakov EIC in prav tako noben od njegovih sorodnikov, bi glede na ostale karakteristike tega psa, dopustila, da se uporablja za vzrejo. Sem pa za to, da se pse testira, samo tako se bo dalo potegnit kakšne vzporednice kako se EIC dejansko pojavlja. Ampak za kakršnekoli statistične podatke je testiranih psov premalo.

[idefix]

Vzrejni pravilnik iz leta 2008, potrjen 2009, zahteva teste za oči (za PRA sicer rezultat DNK testa dopušča affected, dokler se ne pokažejo klinični znaki ):
"4.7. klinični pregled oči (PRA - Progresivna retinalna atrofija, HC - dedna katarakta,
RD - retinalna distrofija); izvid pregleda oči ob datumu paritve ne sme biti starejši od
12 mesecev. To velja tudi za prvo pridobitev vzrejnega dovoljenja. Pregled oči se
izvaja do dopolnjenega 7 leta starosti (kasneje lahko nastopijo starostno pogojene
spremembe), zadnji izvid velja kot dokončni. Psom/psicam, pri katerih je bila pri
pregledu oči ugotovljena ena od naštetih hib, se vzreja prepove.
Pregledi oči so obvezni za vse pse/psice, ki se bodo udeležili vzrejnega pregleda
prvič v letu 2008. Za pse/psice ki so že vzrejno pregledani se pregled oči priporoča,
ni pa obvezen.
4.8. Ker je Progresivna retinalna atrofija (PRA) recesivna dedna bolezen, katere
rezultat je popolna slepota psa, ki pa se jo s kliničnim pregledom oči lahko ugotovi
šele precej pozno, se pri pasmah Labradorec in Zlati prinašalec priporoča genetski
test DNA za ugotavljanje pcrd-PRA.
Psi/psice, pri katerih je bilo z genetskim testom ugotovljeno, da so prenašalci, se
lahko parijo le s psi, ki so zdravi. Psi/psice, za katere se ugotovi, da so oboleli, iz
vzreje niso izločeni dokler se pri njih ne ugotovi klinična obolelost in se lahko parijo z
genetsko zdravimi psi. Potomci genetsko zdravih staršev so »zdravi po starših« in jih
ni potrebno ponovno testirati."
Po letošnji spremembi (če se prav spomnim) bo obvezen DNK test za PRA (HC in RD pa so menda izpustili iz pravilnika ).
Skratka, v nekaj letih bodo vsi psi imeli DNK teste za PRA. Torej, PRA se je analiziralo in se izogibalo že doslej, zato tudi ni (več!) pretiran problem.

EIC: lahko ga povzroča več genov in test je doslej dostopen samo za enega, in to od januarja 2009 dalje. Če je pes affected ali carrier za ta gen, je test zanesljiv. Če je pes affected, se bo bolezen v bolj ali manj močni obliki pokazala, v kolikor bo pes izpostavljen stresu ali naporu (exercise induced collapse pomeni, da se znaki pri psih s povsem ne-stresnim načinom življenja nimajo zakaj pokazati). Če je carrier, se navadno bolezenski znaki ne pojavijo, lahko pa se (kar kaže na verjetnost, da je bolezen vezana še na kakšen gen).
Če je pes normal/clear za ta gen, za katerega je test dostopen že dobro leto, pa še ni rečeno, da nima katerega od drugih genov, ki tudi lahko povzročijo simptome EIC.
Torej: test za najbolj pogost gen za EIC je dostopen in praktično 100% zanesljiv. Testi za druge gene, ki tudi lahko povzročijo EIC, še niso razviti. EIC se bolj izrazito in pogosto izrazi pri aktivnih (delovnih) psih.
Če se prav spominjam, je Sasha navedla, da je bilo pri nas med doslej testiranimi daleč največ carrierjev, trije so bili normal/clear, eden je bil affected. Število testov ne zadošča za nobeno statistiko, kaže pa na akutnost problema EIC v populaciji psov iz Slovenije in bližnjega zamejstva.
Več o pomenu EIC v Evropi bo znanega v kakšnem letu ali dveh, ko bo večina srednje-evropskih vzrediteljev imela opravljene teste.
Sama pa labradorca bez testiranih staršev (vsaj za ta najbolj pogosti gen za EIC) niti pod razno ne bi izbrala, pa čeprav bi bili po ostalih kriterijih ustrezen.

[Roxy]

Po letošnji spremembi (če se prav spomnim) bo obvezen DNK test za PRA (HC in RD pa so menda izpustili iz pravilnika ).
Skratka, v nekaj letih bodo vsi psi imeli DNK teste za PRA. Torej, PRA se je analiziralo in se izogibalo že doslej, zato tudi ni (več!) pretiran problem.

Super, če bo to res. Vem, da se je pregledovalo oči že prej, ampak vseeno, ti testi niso dovolj zanesljivi, ker se pse pari lahko že pred odkritjem bolezni. Poleg DNA testa pa bi se moral delati še vedno klinične preglede oči za ostale bolezni (bolje to kot nič)...

Za EIC sem torej jaz narobe razumela (priznam, se nisem ravno poglobila, ker se trenutno bolj kot z labradorci ukvarjam z izbiro druge pasme). Torej za ta gen, ki se ga da testirat je 100%, da povzroča EIC, vendar ni edini. Ne tako kot sem jaz mislila, da se pojavi bolezen šele v kombinaciji večih okvarjenih genov...V tem primeru se seveda ne strinjam z uporabo affected psov v vzreji.

Če se prav spominjam, je Sasha navedla, da je bilo pri nas med doslej testiranimi daleč največ carrierjev, trije so bili normal/clear, eden je bil affected. Število testov ne zadošča za nobeno statistiko, kaže pa na akutnost problema EIC v populaciji psov iz Slovenije in bližnjega zamejstva.
Več o pomenu EIC v Evropi bo znanega v kakšnem letu ali dveh, ko bo večina srednje-evropskih vzrediteljev imela opravljene teste.
Sama pa labradorca bez testiranih staršev (vsaj za ta najbolj pogosti gen za EIC) niti pod razno ne bi izbrala, pa čeprav bi bili po ostalih kriterijih ustrezen.

Sem si pogledala tudi tisti link s seznamom testiranih psov, ki ga je dala Sasha. Žal se ne da reči koliko je EIC razširjen, ker (še) ni testiralo dovolj vzrediteljev s psi različnih krvnih linij. Za tiste pse, ki so si v sorodu je jasno več psov z enakimi rezultati.

In čisto tako iz firbca - kje je tista meja aktivnosti pri kateri se težave lahko pojavijo? Oz. kaj je ta nestresni način življenja? Neaktivni sprehodi ali tudi tisti, kjer lastnik svojemu navdušenemu labiju ves čas meče žogo. Ima ta naš testirani affected pes težave?
Nekako mi ni jasno, če je bolezen zelo razširjena, da se o njej na veliko ni govorilo že prej. Veliko labradorcev je recimo norcev na žogo in prinašajo dokler ne padejo dol. Se pravi bi se pri takih pokazale težave? Ali pa samo jaz poznam le take aktivne labradorce oz. njihove lastnike? Saj vem, da jih je dosti v rokah lastnikov, ki se z njimi samo sprehajajo, ampak si vseeno ne predstavljam labradorca, ki na sprehodu ne bi divjal.