Saj je jasno, da so okusi različni. Nekateri pač ne želijo mešati linij zaradi zunanjosti, drugi pa zaradi zdravja in sposobnosti.
Čeprav se sinonim malo predebelega hišnega razstavnega labradorca po malem spreminja že samo z zgodnjo sterilizacijo samičk in načinom hranjenja mladih psov, tako da je tudi pri razstavni liniji (predvsem psičk) precej slokih in dolgonogih.
Razlage standarda so pa tudi odvisne od očesa in razvoja izkušenj sodnika (glede na linijo, s katero prihaja večkrat v stik). Iz domačih strani delovnih linij je razvidno, da je prevladujoča ocena zunanjosti prav dobra, nekaj je odličnih, kakšen je dober. Večinoma kažejo posnetki pozorne, vodoljube, agilne, vodljive prinašalce z dobrim nosom in spominom. Saj ne, da teh lastnosti razstavne linije ne bi imele, samo vložek časa v trening psa je mogoče malo različen.
Mogoče še en precej nazoren primer glede opazovanja zunanjosti: splača se poiskati original, s katerim se primerja, npr., oblika repa: primerjava je vidra.
Po moje gre za rečno vidro, ali pa mogoče za morsko?
Rep rečne vidre je podoben repu delovnih linij, torej širok na bazi, postopno se tanjša proti koncu.
Rep morske vidre se ne oža tako hitro, je precej širok skoraj do konice repa. Kaj je prav glede na standard?
Zdravje:
na nekaterih straneh, predvsem delovnih linij, je razvidno, da sledijo (glede na test tudi 5 ali več generacij nazaj) ocenam sklepov, oči, srca, alergij, vseh testov, ki so trenutno že razviti za dedno prenosljive bolezni; hkrati se ogibajo premočni konstituciji.
Tveganje je povsod, logika pa je na strani lažje konstitucije.