Tema: Labradorec [Labrador Retriever]

[kalsang]

Točno takšna je moja. Samo da človek namigne, da mu je všeč, je že vsa navdušena. Tudi ona zdaj mirno prenesem mimoidoče, delati moramo še na preveč navdušenem pozdravljanju znanih ljudi.

[HUDMA]

Tudi z našo psičko imamo podobne težave. Sicer je stara šele 4 mesece in imamo še veliiiko časa, da se obrusi, pa vendarle. Ko nekoga srečamo je vse OK, če nas le-ta ne ogovori ali bognedaj vzklikne, kako lepa je psička. Tako potrpi v položaju "sedi" ali celo "poleg". No, če mimoidoči pokaže samo malo veselja do psa, se ji pa povsem utrga, skače in se prilizuje, kot bi šlo za življenje. Ampak vsak dan veliko vadiva in mislim, da bo pri enem letu starosti že brez težav.
Pri srečanjih s psi je celo nekoliko lažje. Po pozdravu s smrčkom in parimi krogi teka (če je tudi drugi pes za), sama nadaljuje pot. Sem pa zelo ponosen nanjo, saj mi jo je uspelo odpoklicati k sebi tudi med pasjo igro.

Ima pa naša črnuha ŠE dve drugi finti, ki sem ju opazil šele zdaj, ko je že naučena in ne vem, če se bom sploh ubadal s popravki. Pri ukazu "poleg" se VEDNO psotavi na desno, namesto na levo in pri ukazu "tačko" obvezno pomoli LEVO tačko. 

[kalsang]

Hehehe, nič hudega, če se postavi na desno. To ti utegne še zelo prav priti. Sicer je klasični poleg na levi strani, ampak dostikrat v vsakodnevnih situacijah moraš psa voditi tudi na desni (npr. ko greš mimo drugih ljudi po pločniku), pri nekaterih pasjih športih je pa vodenje na desni celo ena od osnovnih vaj - pri 4. stopnji rally obediencea. Jaz je na tvojem mestu ne bi popravljala, preprosto bi jo učila poleg hoje na levi z drugim ukazom, pa bosta na koncu znala poleg na levi in na desni.

[psustar]

Ma ja, utrgani so od navdušenja nad ljudmi. Norci veseli pa saj to ne bi bil tak problem, če bi šlo za manjše kužke ... Tako pa so cele zverine ...

Desni - levi poleg ... nič ne de, da je le poleg )

[Roxy]

Hvala za mnenje. Ja, mogoče res, že prej preusmeriti pozornost. Ampak tako mimoidoče zdaj zignorira ... je pa res, da jih gleda in ko opazi, da se mu kdo nasmeje in ga pogleda ... že navdušeno maha z repom ... Ko pride do situacije, da se kdo ustavi in bi ga želel pobožati ... ni šans, ker skače kot totalen divjak Mi je pa res žal, ker je drugače prav super, prijazen in že precej umirjen kuža ... v domače prav nikoli več ne skoči ... to mu pa ne gre ...  Mogoče kakšne vaje samokontrole in čim več med ljudi vozit in trenirat. Najbrž druge ni ...

Moja je ista in to, da dnevno srečuje veliko ljudi ni naredilo nobene razlike (razen v ignoriranju tistih, ki se ne zmenijo zanjo)...
Jaz pravim enako kot kalsang, umiriti pravočasno, ko enkrat začne noret je prepozno. Poleg tega pa sem jaz prišla do ugotovitve, da je najbolje naključnim mimoidočim prepovedat božanje psa, ker se v 99% z njimi ne da zmenit naj ignorirajo skakanje in počakajo, da se pes umiri. Ne za vedno seveda, ampak dokler se psa ne nauči, da tako obnašanje ni OK, oz. dokler se ni sposoben v takih situacijah kontrolirat. Najboljša vadba, če imaš možnost, je vaja s čim več ljudmi, ki bojo poslušali navodila in bodo sposobni ignorirat psa, ki skače po njih. Torej pes za skakanje ne dobi nobene pozornosti od njih, niti od tebe. Ko se umiri, ga pa umirjeno pozdravijo. Če spet začne skakati, pa spet vsi "igrate drevo".
Moja je s tem, ko sem se jo trudila umirit v takih situacijah, ugotovila samo to, da ob srečanju z ljudmi dobi ogromno pozornosti z vseh strani...

[psustar]

Me kar malo spodbudi, da ima še kdo take probleme  Zgolj zaradi tega, ker očitno vsaj malo zadeva je v genih ... Saj o tem govorim ... ravno včeraj sem kolegici rekla, ignoriraj ga, ne ga božat, dokler se ne umiri, ampak ne ... ona ga ogovarja in se ga dotika. Prav jezna sem bla  Verjetno bi blo pa res najbolš, čim večkrat - praktično vsak dan bi mogli trenirat z različnimi ljudmi, ki bi se držal načela ignoriranja. In tako bi verjetno prej dojeli. Tko pa ... sprehajava se v glavnem v gozdu, kjer ne srečujeva ljudi ... Obiskov (sploh takih "pasjih", ki bi štekali zadevo:) ) pa tudi nimamo vsak dan. Ampak ja, se bo treba zorganizirat. Smo pa v pasji šoli delali tako, da je bil pes ob meni na "sedi" in so se ljudje okrog njega približevali v krogu okrog njega. In ja, je dojel ... Sčasoma čisto. Ampak ni dojel, da to velja za vse ljudi, ki jih je tako vesel Mu je bla pač še ena izmed šolskih vaj, ne pa situacija v realnosti )

[Roxy]

Smo pa v pasji šoli delali tako, da je bil pes ob meni na "sedi" in so se ljudje okrog njega približevali v krogu okrog njega. In ja, je dojel ... Sčasoma čisto. Ampak ni dojel, da to velja za vse ljudi, ki jih je tako vesel Mu je bla pač še ena izmed šolskih vaj, ne pa situacija v realnosti )

Ja pri moji je tudi tako. Ne, da ne bi dojela, ampak pač vedno sporba, če velja tudi na travniku, na cesti, v bloku, pred blokom, pri ljudeh, ki izstopajo iz avta, pri ljudeh, ki govorijo po telefonu, pri....seznam je neskončen

[psustar]

In koliko je stara tvoja psička, če smem vprašat? Pravijo, da se pri treh letih umirijo

[Roxy]

Kar ostani optimist  . Roxy je stara 6 let in pol. Ampak priznam, da sem se nekje pri tretjem letu nehala ubadati s skaknjem. Sva prišli na stopnjo, kjer greva lahko brez izpadov na sprehod in je dovolj poslušna, da jo lahko pravočasno odpokličem. Predvsem pri pozdravljanju znancev pa je še vedno nemogoča. Ostalo pa je večinoma pod kontrolo. Sama od sebe se še vedno ne odloči "ne skakati", ampak ni več neobvladljiva v situacijah, ko jo hoče kar nekdo na ulici pobožati.

[psustar]

  Hm ... A tako je potem to ) No, ampak, če je obvladljiva, je tudi to nekaj. Mene ne šmirgla, če npr. nekoga sreča med sprehodom .. Zato ga imam sedaj večinoma raje na fleksiju, da ga lažje kontroliram.  Še bo treba delat, da bo bolje :-S Vidim pa razliko v primerjavi z letom nazaj, ko je bil star eno leto. Takrat se sploh ni vdal ... in neumorno skakal. Sedaj je že mal bolj pri pameti, mu lažje kaj dopoveš in zdrži na sedi ... Če je človek na primerni oddaljenosti ... zato sem mislila, da do tretjega leta bo pa ok  Bomo videli, treba bo "ukrotit" pasjega pobalina )

[Roxy]

Hehe, delat, delat je treba  . Moja se z leti ni nič umirila, samo bolj poslušna je in bolje se zna kontrolirat in skoncentrirat. Saj bo, samo vztrajat je treba. 

[psustar]

Ja, sajjj bo. So pa res zanimive pasje energetske bombe. Labradorca sem si predstavljala kot veliko laže vodljivega ... Ampak ja, so pa po drugi strani strašno fajni in super kužki in z njimi nam ob njihovih vragolijah nikoli ni dolgčas. Ravno razmišljam o tem, da bi šla z njim na agility ... Zdaj ko sva dala šolo skozi, mi je kar malo dolgčas ... zmanjka idej za treninge Pa odpoklic bi mogla izboljšat. Predvsem v takih, nepredvidljivih situacijah ...

Saj bo, le vztrajati je treba in deeelat

[pidog]

Ja, skakanje po ljudeh je lahko precej neprijetno še posebaj če je pes večji.
Pri nas je tudi podobno kot pravi Roxy, je pa skakanje nekako "manjše zlo" kot pri večjih psih.
Včasih, "old school", kar pa se danes največkrat smatra neprimerno, se je psu ob "naskoku" malo pohodilo zadnjo taco .................ko priboljški, pohvale odpovejo se kdaj večini nam laikov ne poraja rešitev . Sistem s pohojanjem deluje. Je pa potrebno dobit tudi sodobnega človeka, ki bo ta ukrep pravilno razumel in pravilno, do časa ukrepal .
Mojega ne uhitiš ali pa "šfališ" tako, da se tega nisem posluževal. Vem pa, da pri drugih psih ni bilo potrebno ravno veliko "vaje" da se je stvar rešila, še posebno če imate kakšne dobre pomočnike................od tu naprej pa je lahko recimo sedi in za nagrado čohanje, priboljšek, itd.

Zadeva deluje že recimo najman 100 let...................komur se zdi neprimerno, nasilno pa bo poiskal drugo rešitev 

[Roxy]

Včasih, "old school", kar pa se danes največkrat smatra neprimerno, se je psu ob "naskoku" malo pohodilo zadnjo taco .................ko priboljški, pohvale odpovejo se kdaj večini nam laikov ne poraja rešitev . Sistem s pohojanjem deluje. Je pa potrebno dobit tudi sodobnega človeka, ki bo ta ukrep pravilno razumel in pravilno, do časa ukrepal .

Pri moji ni delovalo. Pa nastavljanje kolena tudi ne...

[psustar]

Joj, jaz tudi dvomim, da bi kolena in skakanje po tačkah pomagalo ... So že moji starši psokušali s temi pristopi, ampak ne, ni pomagalo. V bistvu je problem v tem, ker je pes takrat čist v "transu" - govorim karikirano - in ne vidi, ne sliši, dokler se malo ne navadi na nove ljudi in se potem počasi umiri. In dvomim, da bi koleno pomagalo ... Jao, divjaki naši

[Inanna]

Vsi so isti!
Mi smo ga skakanja na domače odvadili v prvih mesecih (z "NE smeš"), pravzaprav se sploh ni nikoli navadil...ampak, tujci, mimoidoči, obiski? No, tu se mu pa ne da dopovedat, si da duška. Vedno znova. Sicer ne skače po ljudeh, ampak ob njih in so verjetno veš čas v strahu, da jih bo podrl. Običajno rit prva pride, šele nato glava, naslanja se z vso težo na človeka... Na sprehodih sicer ni več problem iti mimo koga, je lahko na popuščenem povodcu, če je spuščen, pa ga raje dovolj kmalu pokličem in pripnem, ker nikoli ne vem...njega pač ne smeš niti pogledat, ker je že to dovolj dober razlog za navdušenje. Kaj šele, če ga kdo ogovori, se mu nasmehne... Sem se sprijaznila, da bo še trajalo
Aja, mnogo bolj obvladljiv je tam, kjer je več ljudi in psov (kakšen park), ker se nima časa posvečati posameznikom...se pravi, da je dobro večkrat iti v "civilizacijo" 

[psustar]

Inanna, jaaa tudi jaz opažam, da je v "civilizaciji" bolj obvladljiv ... ker je tam veliko ljudi in psov, mu postanejo bolj navadni ... če pa na teh naših sprehodih koga srečava - tam, kjer ponavadi ni sprehajalcev ... takrat pa sploh adijo pamet. In ja, ista scena, v domače že dooolgo ne skače ... Drugi pa, odklop

[psustar]

Še nekaj fotk naše čokoladne barabce )

[psustar]

Pa še dve "notranj"i

[Inanna]

Ja, povsem enako kot pri nas. Ponavadi na najih sprehodih srečava samo kakšnega človeka in ta je potem toliko bolj zanimiv ter "pomemben". Isto velja za pse, ampak glede tega je sedaj precej bolje kot je bilo. Še vedno pa ima določene izpade, posebno, če je kakšen majhen, bel pes Ti so mu extra všeč
Lepa čokoladka, všeč mi je tudi odtenek barve

[hov-hov]

Super labiji(slikce).

[Inanna]

Mi smo šli pa danes še malo na sneg. Bili smo na Veliki planini in pes je užival na polno (nasmeh do ušes) 




Žal nisem imela s seboj fotoaparata, da bi bile lepše fotografije

[momokika]

Inanna waw .Zelo lepe slikice.

[Banjusie]

Hehe, Wai uživa na snegu, mi pa se cvremo na soncu.

[Inanna]

Banjusie, gor je bilo tudi toplo in sončno, me je kar malo ožgalo, čeprav sem bila namazana z zaščitno kremo Vsekakor bolj prijetno kot pozimi.


p.s. Kje pa ste, da ste se lahko cvrli na soncu

[Banjusie]

Hehe. Mi smo z Notranjsko-Primorskega konca. Edini prostor kjer je tukaj mraz je cerkev .

[Lauri]

Živjo Petra:) Se vidi da sta Lord in Asya mal v sorodu in nekak glih stara 
Glede skakanja imamo enake probleme...
Doma je kar nekako ok, v civilizaciji tudi...
Na sprehodih pa...khm... Tudi se sprehajava po gozdu in na sprehod sigurno srečava dva, 3 ljudi.
In kakor jo piči..včasih gre mirno mimo (sem kar nekako dobila občutek za to, kako se bo obnašala),
če kdo nagovori al sam da jo pogleda je konc! Včasih koga že od daleč nalaja (to počne zadnjega pol leta)
in takrat ni šans da jo dobim. Ljudje revčki se je pa res ustrašijo, pa je mala buča, kako res odreagirajo šele na samca...
Če sem dovolj pozorna in hitra, še šlivi odpoklic, če je oseba že nekaj časa na vidiku pa ni šans.
Tk da ponavadi prakticiram, če sem dovolj hitra odpoklic, poleg brez povodca in fuuuul priboljškov.
Če je npr.družina,tekači,jahači..počakava..sedi na osnovni položaj, da gredo mimo in nagrada,
potem jo lahko takoj dam na frej, pa nebo letela nazaj za njimi...
Uglavnem, bo tud še potrebno dela, da se bo lepo obnašala in da nam vedno trepetala, ko bo šel kdo nasproti.
Kar se obiskov tiče, je pa itak taka evforija, da ne pomaga nobena skleda hrane, ne igrača, ne kolenki, ostri NE...skratka NIČ 

[m_tejch]

Da vas malo potolažim  o tem kako se umirijo. Moj bučman je sedaj dopolnil 10 let in se obiskov še vedno zeloooo razveseli, za dober dan se jim veselo obdrgne ob noge in pusti kg  dlak na njih. Sploh ni važno ali ga je obisk vesel ali ne, on je itak vsakega. Pa tudi cel čas obiska jih ima skos pod nadzorom kdaj ga bo kdo počohal itd... no pa veliko uspeha, pri odpravljanju pretiranega labradorskega navdušenja  .
No je pa tudi res, da mogoče za odtenek se je tekom let umiril, na začetku so mu bili itak zanimivi vsi, sedaj pa le poznani, tudi s srečevanjem nimamo več težav. Če se ne motim se je tam okrog 5 leta maaajčkeno umiril...

[HUDMA]

Včeraj se je naša mala psička srečala z 12-letnim in 40 -kilskim kolegom. No, oba sta divjala in se prekopicala tako dolgo časa, dokler se ni meni začelo muditi naprej. Tako da očitno labiji RES nikoli ne odrastejo. 

[hov-hov]

Malo pozno pa vseeno.Lepe snežne slike.Sem pa že velikokrat slišala da labradorci posebej radi skačejo po ljudeh.