Roxy, ne več legel, pač pa več zaupanja vrednih vzrediteljev ...
Skratka, naši črnuhi še slabi trije tedni manjkajo do prvega rojstnega dneva. Gre za zares zlato punco, po definiciji mešanko z labradorcem.
V prvem letu starosti je kot čisto prava terapevtka odvadila nekaj družinskih članov strahu pred psi, naučila 2 otroka, da je treba živali spoštovati in jih imeti rad, da je treba igrače pospravljati in da se vlečenje za rep kaznuje - z mokrim jezikom po ušesu. V tem letu je naučila vse mačke v soseski, da morajo pred njo bežati, če se postavljajo po robu postanejo nezanimivi za igro. Na vrtu je skopala nešteto strašnih lukenj, zgrizla moje najljubše treking čevlje, šlape (no, pa prinesla od sosedov nove), nešteto cunj, brisač in otroških igrač. Z drvarnice je znosila pol kubika drva, celo sosedje so jo "pohvalili" da je "lepo" naučena, saj je domov prinašala tudi njihova drva. Najbolj je uživala v lovljenju milnih mehurčkov, prinašanju palic in uničevanju frizbijev. Naučila se je, da je pesjak na vrtu le letna rezidenca, v dnevni sobi ima pa zimsko - kletko. Izborila si je svoj kavč, kamor zbaše svoje zdaj že 32-kilogramsko telo, ne glede na to, če je kavč že zaseden. Zanjo se vedno najde prostor. Naučila se je stegniti za hrano do konca pulta in nam dokazala, da moramo zelo paziti, saj neužitna hrana zanjo ne obstaja. Naučila nas je, da nobena voda ni dovolj mrzla ali deroča, da se ne bi okopala, tudi v kopalno kad k otrokom bi se nepovabljeno pridružila, če je ne bi nekajkrat zadnji hip potegnil stran. Pri skupnem plavanju v jezeru, pa bi najraje zlezla name, ali pa me na vrvi vlekla po vodi. Vožnja z avtom je zanjo tak užitek, da bi prisedla tudi k sosedu, ki se odpravlja v službo.
Resnično pa sem zadovoljen, da je črnuha (zaenkrat) zdrava, da se ji dlaka sveti in je fit. Zelo me veseli, da ni napadalna do psov, da se je odvadila evforično skakati v mimoidoče, ter da ima izjemen odpoklic. Ne glede na to kakšna je skušnjava, vedno takoj priteče, uboga osnovne ukaze, ter mi je večkrat kot senca za petami. No, ostale družinske člane uboga glede na razpoloženje in jih jemlje kot prijazne vrstnike. Najbolj pa sem vesel, da v svojem prvem letu starosti ni še niti enkrat zarenčala na kogarkoli iz družine, pa čeprav gresta otroka včasih tudi nekoliko čez rob.
Naj bo tudi naslednje leto tako odlično!