Pa bom še jaz predstavila moje živali
Vse se je začelo ko sem bila še v vrtcu in sem bila popolnoma nora na mačke.Doma sem mamici vsak dan težila kako bi jaz imela rada mucka.No po dveh letih, mi je le nekako uspelo.Tetina mucka je bila breja in tako tudu moja možnost.Pogoj je bil, le ta , da mora biti samček in ne samička(ker takrat nihče ni pomislil na sterilizacijo).Končno je prišel dan ko smo ga pripeljali domov.Ime je bilo težko izbrat ampak na koncu je sestra predlagala ime BUČKO. Izkazalo se je da je to ime pravo zanj saj je res pravi bučman.
No do njgovega 7 leta je bil pravi divjak, ki je bil večinoma vzunaj in ni maral nošenja po rokah ali čohanja.Zaradi poškodbe na glavi je moral iti pod narkozo.Takrat pa je padla odločitev, da se ga še kastrira.Šele po kastraciji je moj Bučman postal maček, o katerem sem sanjala.Sedaj zelo rad poležava v naročju in neskončno uživa v čohanju.
Nato sem v 4 razredu začela jahati. Vedno sem si želela preskakovati ovire z velikim konjem.Ampak sem previ 2 leti kljub temu uživala na islandskih konjih.Pa so se potem odločili, da bomo imeli konje tudi doma.
že kmalu smo imeli malo stran od doma štalo in nekaj pašnikov.Nikoli si nisem mislila, da bom imela konje doma!Želela sem si samo enega pa še to v klubu, a sedaj imam doma 3
čisto moj je Citus,jaham pa tudi Renoja, Moulina pa jaha mami.V Ljubljani imamo pa še 2 kobili in pa enega žrebčka(skoraj eno leto).eno leto smo imeli tudi navihančka Sana, ki pa je šel v Nemčijo
evo konjčki:
Citus:
Reno:
Moulin:
s Citusom med treningom:
http://kajcyka.moj-album.com/slike/3041345/_Hs2x6I4YizMXX_V.v.jpgpa še Sanko:
slike kobil in Alfija pa še pridejo
kmalu po prihodu konjev pa so mucka vrgli na cesto in bil je takoo prijazen in crkljiv, da smo ga kar mogli obdržat!
izbirali smo ime in, ker je neki naš znanec ki ima velikooo mačkov doma in je kao "strokovnjak" rekel da je mucka smo izbirali ime in odločili smo se za Ajdo. Čez nekaj mesecev pa nam ni šlo iz glave, kako mucka teži našemu tastaremu mačku in mu skače v glavo. Končno so me le prosili da jim pred nos pomolim knjigo kjer piše kako prepoznaš spol in priznali, da so se le motili.
potem smo pa morali spremeniti ime.tako da je nastala naša Ajda, ki je bila v resnici samček, nastal Ajdek.
ta naš maček je bil vse kar do kastracije Bučko ni bil.Ampak se je po vsej nesreči od nas prekmalu poslovil.Imel je komaj čez 2 leti, ko ga je 3.1.2007 zjutraj povozil avto.
Tako, da ima svoj grob na travniku pri konjčkih in upam da uživa v svojem posmrtnem življenju. Ajdek full te pogrešam!
No na to pa sem hotela imeti še psa.In sicer border collieja