Deda Campi je sicer imel dobre gene v svojih psih in za pašo ne dvomim niti o sistemu dela. Sicer pa sem jaz pred mnogo leti šla pogledat, če bi kupila mladička v pravi starosti za oddajo ( ene 8 tednov al pa kakšen čez) in se je zelo opazilo,da že v leglu ni delal z mladiči, da niso imeli igrač niti z asamostojno igro ali spodbujanja plena bilo kako.
Ker sem itak človek, ki ima s tem težave ( z odpiranjem nagonov pri mladičih) se takrat potem nisem odločla za nakup.
Vsekakor pa verjamem,da ima vsak ,ki je od tam vzel mladiča starejšega kot 7 tednov težko prehodno obdobje. Se pa zagotovo odprejo samo treba je bit sproščen in delat v tej smeri.
Veliko škode naredi podzavesten dvom v psa, nezadovoljstvo, skrb ali bo ali ne bo, tudi če tega ne pokažemo. Psi zaznajo vse kar naj ne bi zaznali
in občutek,da očitno nekaj pričakuješ čemur niso kos jih najbolj zamori. (Prav zato jaz zase ne upam vzet več nobenega "sumljivega primerka" , kajti vedno me neka skrb razjeda- ker kogar je kača pičila, se še vrvi boji
).
Poskušaj torej odmislit vse kaj pes naj bi in kaj ne, pa bi moral, in uživaj sproščeno, neobremenjeno v igri, bilo kakršnikoli, samo da se zabavata.
Ne mislim s tem, da ne probaš vsega kar ti pride na misel ampak bistvo je v "tvoji meditaciji " in temu,da nimaš nobega plana. Ker, če nimaš plana, tud razočaran ne moreš bit
.
"No sistem is the best sistem " je vedno rekel moj profesor za anglečščino (in na koncu srednje šole smo vsi tekoče govorili angleško.)