Verjemi, da sem sama zdaj precej nastudirala kolke in sprasevala na vse konce. Vsi mi pa samo lahko povedo, da nikoli ni garancije, da bi od starsev s samimi A1 kolki ( ne vem kolk generacij nazaj) lahko kdorkoli garantiral, da kateri od mladicev ne bo imel C , D ali pa E kolkov. Tole je ziv primer za to....po vseh super generacijah- pa kar od nekje C kolki.
slučajno sem kliknila na mal star datum, ampak so me zasrbeli prsti,da se vtakmnem v debato pri pasmi, s katero nimam nič
.
Imam pa psa s kolki D , kateraga rodovnik vsebuje dve generaciji prednikov s samimi kolki A, v tretji generaciji pa pretežno A in en B in en neslikan ( pač star pes,ko še niso slikali).
Pred tem sem vedno imela pse z A kolki oz 0 po starem in prav tako sem mislila,da me bo kap ob izvidu, saj glede na dramo, ki se dela iz teh kolkov sem pričakovala, da bo konec sveta.
Pa ga še ni. Pes je star 5 let in je ves čas polno obremenjen s športom in ni videti, da bi kolki motili kaj drugega kot rentgensko sliko
.
V času ko sem izvedela za rezultat sem potem naredila cel "doktorat" iz displazije. Največ dostopnih informacij (pri moji pasmi) je bilo Finskih. In iz teh je bilo razvidno,da so mešani rezultati zelo pogosti tako pri čistih A starših kot takih vse do C displazije. Obenem imamo v klubu psa z A kolki, ki zaradi artritisa teh krasnih kokov že od drugega leta dalje ni uporaben za šport. Razume, če moreš- jaz ne
Moram priznati, da je poglabljanje v to problematiko pri meni vzbudilo precej dvomov o "svetih resnicah o displaziji" in več vprašanj kot odgovorov.
Vsekakor seveda še vedno raje vidim,da imajo moji psi A klike in boljši občutek imam, če vzamem mladiča katerega straši imajo kar se da dobre izvide- pač občutek. Zato je zagotovo smiselno vztrajati, da ima vsaj en od staršev A, da ima večino psov v rodovniku A in da konkretni pes slabšo sliko,ki se uporablja za vzrejo, nima vidnih znakov težav s kolki, ne glede na rezultat slikanja. Predvsem pa že prva legla pokažejo smer, kako se konkretni pes deduje.
Obenem se mi zaradi navedenega ne zdi več , da je slika kolkov najpomembnejši faktor za vzrejo- kar je z moje strani popolna sprememba mnenja
.
Glede konstitucije in suhih psov pa tudi ne delim mnenja z večino ? Imela in poznala sem več psov z "mršavo "koščeno konstitucijo,ki so jih že od malega prizadevno pitali- pač taki so. Mnogi med njimi naberejo maso, kolikor je pač mislijo
, šele po 2 letu, pa če se na glavo postaviš. Med njimi je bil tudi en samček moje vzreje ,ki je bil edini tak iz legla, pa vem da je jedel najmanj toliko kot ostali.
V tolažbo vsem s "kozolci": ti psi so večinoma zelo zdravi in dolgoživi. Na splošno preferiram bolj koščene pse. Težava je, da jih sodniki na razstavah ne. Oni imajo raje prašičke
. Da pride do doživljenskih posledic v razvoju zaradi prehrane v času odraščanja mora biti ta pomanjkljiva in nezadostna daljše odbobje, ne samo tiste tri tedne,ko se mladič dohranjuje pri vzreditelju.