Mero, delaš šolsko napako. Odpoklica tvoj pes ne zna, pa ga vseeno spuščaš - napaka št. 1! Če odpoklica ni, mora biti pes na povodcu.
Ko psa končno "ujameš", ga pripneš in direkt domov - napaka št. 2! Kaj se je pes iz tega naučil? Ko me bo šefe prijel, gremo direkt domov. Tega pa ne bi. Torej nikakor ne smem h šefu.
Psa imej ves čas na dolgem (10 ali več m) povodcu, pa ne fleksi. Povodec naj gre po tleh za psom, kot da ga ni. Pokliči psa. Ko te ne upošteva, pohodi povodec, da ga malo cukne in ponovi povelje. Fino bi bilo, da imaš s sabo kako igračo, ki jo ima pes strašno rad. Ta igrača naj bo zgolj učni pripomoček in jo čez dan psu umakni. To ali pa hrana naj bo motivacija, da pes pride h tebi. Nobenega kričanja, pač pa vabljiv glas.
Druga varianta je, da gresta dva na sprehod. Spet bo treba dolg povodec. Eden ima psa ob sebi, drug gre tako daleč, kot je dolg povodec. Potem ga pokličeš. Najbolje, kar ime in sem. Spet moraš biti zanimiva za psa.
Ker ima že dve in pol leti in verjetno že vzorec obnašanja, bo treba zelo veliko dela in potrpežljivosti.
Prvo pravilo pa je, če ni odpoklica, ni spuščanja! Vsakokrat, ko tvoj pes ne pride k tebi, tebi avtoriteta pada (besede našega inštruktorja).