Mi imamo že dva psa (škoteka in shih-tzuja). Ker je v zadnjem letu v našo bajto prišlo en kup maldičev in drugih psov v varstvo (ravnokar čuvamo 4 mesečno govedarko), mislim, da ne bo problemov. Na začetku sta vsakemu takoj dala vedet, da sta previsoko, da bi jima mladiči težili, in sta katerega preveč vsiljivega tudi mogla malo prizemljit, ko so se tamali naučili spoštljivega obnašanja, pa so postali prijatelji. Sploh škot je totalno navdušen, da ima partnerje za dirkat po dvorišču, ker tamali ni za take hece, k tamalemu pa se ponavadi gredo stiskat med spanje, ker jih škot med počitkom ne prenaša v svoji bližini. On hoče svoj mir.
Na sprehodih jih ignorirata, ker tam vidita samo mene, ker ga skozi feštamo
, pa kakšen grm za ozančit je tudi zanimiv. Bosta pa seveda obdržala vse privilegije spanja na postelji zvečer, ležanja z nami na kavču in mali se bo pač moral sprijazniti, da je k hiši prišel zadnji in da nima kaj piskat. Kako se bo njihova hiearhija ustvarjala kasneje, pa me tudi ne zanima preveč, jaz bom do njih takšna kot bom sama hotela, mi ne bodo nič diktirali. Vsak bo imel svoje dolžnosti in privilegije kot si jih zasluži. Ne bom prenašala pretepov in kaosa...red in disciplina že od prihoda kot je bila do sedaj.
Bolj me skrbi sama vzgoja tega divjaka, ker ko sem bila pri vzrediteljici je bil na obisku polbratec od mamice in lastniki so imeli veliko za povedat na račun njegove hiperaktivnosti. Skoraj kot da bi brala knjigo Marley and Me, brez vključenih fobij glede neviht. Je pa res, da sta lastnika kar starejška, okoli 50-55 in da nimata več toliko energije mu to spucat z raznimi dejavnostmi in tudi ne znanja, saj je tu njun prvi mladi pes. Predtem sta posvajala samo stare pse iz zavetišča. Jajajaj, kar trema me daje.