No, medtem pa je Casijeva polsestrica, moja lepotička Loti že na bližji poti do materinstva. V soboto sem jo prvič parila, tako, da bo mladičke za pričakovati okoli rojstnega dneva letošnjih mladičkov.
Za nagrado sta obe dobili krasno puhasto živopisano plazinco za pod ritko v postelji... Slikce kmalu sledijo.
Oče letošnjih mladičkov bo kmalu kastriran, ker prihaja pasja mala dama v njegov dom, od kvalitete semena pa je odvisno ali se bomo odločiti še za kakšno paritev seme zamrzniti ali ne.
Tudi Ajk je bil že kot mladiček testiran proti tipu 1 von Willenbrandove bolezni, danes sem v laboratorij v Nemčijo poslala še Lotkin vzorec, bolj zato, da dobim potrdilo, saj ima take prednike, ki bolni ne morejo biti, ker niso iz Skandinavsko-Ameriških- Angleških linij. Edino Bonina mama je bila iz Angleške psarne, ki je tudi z uvozi v ZDA v Evropo prinesla to bolezen, vendar jo je vzrediteljica že kot mladička testirala in je bila negativna. Tako, da sem za Loti čisto mirna, vendar, da bom imela papir v rokah, sem se za to odločila.
Pa uspela sem najti svojo bodočo pasjo nevesto, pravzaprav kar dve: ena bo iz Belgije in ena iz Finske, iz Ajkove psarne. Obe sta priznani, zelo kvalitetni vzrediteljici, če bo le šlo, si bom iz obeh legel pripeljala še dva samčka in ju dala v solastništvo. Obe psarni in obe psički, ki ju bodo na pragu poletja prihodnje leto parili, sta znani po tem, da parijo med seboj tudi značajsko najboljše predstavnike pasme, se pravi pse, ki niso nič plašni ali zadržani. Vsi mladički bodo že testirani proti von Willenbrandovi bolezni. Tako, da drugo leto tudi ne bomo avta menjali, bomo kužke kupovali...
S paritvijo z Ajkom mi je uspelo znižati višino psov na standardno ter velikost ušesk, če mi uspe dobiti še tile dve samički in njuna bratca, potem bom s paritvami z njimi skužala izboljšati še značaj naših kužkov. In če mi še to uspe, potem sem že zelo blizu idealnega predstavnika te pasme. No, moja želja je še potemniti tan odtenek, a to bo dosti težje, ker temnejših predstavnikov te pasme ni kaj dosti...
Novost je še to, da naš zvesti veterinar Klavdij ne dela več v Dravljah, ampak v pasji bolnici v Šenjurju pri Celju, tako, da sem vsaj mladi Eli dobila dobrega veterinarja. Tega, ki je sedaj namesto Klavdija pa bom v kratkem obiskala, da ga malo spoznam.
Pravkar sem bodočim lastnikom mladičkov poslala mail, da sem Loti parila in kdaj lahko pričakujejo mladičke. Tokrat bodo lastniki razsejani po pol Slovenije: Ptuj, Celje, Bled, Domžale, Ljubljana, Nova Gorica, za ene pa ne vem točno od kod so...
Če se me že kdo usmili in ustavi pipo v oblakih ter posuši vsaj malo naše travnike, vas z veseljem povabim na pasja dirkanja.
Še to: koledarjev je že zmanjkalo, kar je še huje: kar nekaj ljudi si ga še želi. Toliko da vemo, da jih prihodnje leto natisnemo 80 komadov. Sedaj pa hitro slikat, še prej si grem pa jaz nabavit en ta hud fotoaparat, da se bo dalo delati tudi 5 MB slike, da ne bom samo Duletu in Casperju fouš za tako lepe fotke...
Še pred novim letom upam, da ažuriram svojo internetno stran. Mislim, da jo bom preselila in jo začela čisto sama tudi na net dajati, ker imam dovolj tega, da sama hitro naredi, potem pa čakam in čakam, da mi moj prezaposleni računalničar uspe vse to dati na net. Kdo ima kakšne osnovnošolske otroke, ti to tako simpl obvladajo, mi, ta stari smo že čisto out...
Zelo si želim, da se pred novim letom še vidimo, si voščimo, mogoče izmenjamo kakšno darilo, predvsem pa, da se vidimo...