Deteljica sorry, ampak tega pa ne znam narediti...
No, sedaj dobivate le primere grobega prevajanja, ki ga je treba še lepo oblikovati, dopolniti itd. in potem bom dala najprej na svojo internetno stran, potem sem obljubila Jani na mojpes.net, da ji pošljem in potem lahko dam še kam. Veste da z veseljem to naredim, samo dajte mi malo pomagati, kadar česa ne znam. Vidim, da sem vedno manj računalniško pismena...
Evo, kar sem pravkar dokončala:
ZDRAVJE
Do 5. meseca: mladički naj bodo v leglu do začetka 8 tedna, ko je čas, ko se najlažje navežejo na nove lastnike. Že vzreditelj mora dati mladičke na temeljit pregled k veterinarju, ki kontrolira, pravilno raščenost in celovitost zob, kosti ter izda zdravniško spričevalo ali potrdilo o zdravstvenem stanju psa. Sicer morajo biti do te starosti mladički cepljeni proti steklini in trikrat proti pasjim nalezljivim boleznim, ter pred vsakokratnim cepljenjem razglisteni.
Med5 in 12. mesecem: mladičke, ki niso namenjeni razstavljanju ali vzreji kastriramo ali steriliziramo – na ta način preprečimo kasnejše bolezni rodil splovil, predvsem zloglasne tumorje (prsa pri psičkah in mod pri samčkih). Pri šestem mesecu se oceni korektno zobovje ter prvič pokaže pravilno skrb za zobno higijeno – to bi moral pokazati že vzreditelj.
Po enem letu: enkrat letno cepljenja ter celovit pregled, nekateri dajo enkrat letno pregledati kri.
Piki parazitov
Lahko je pes nanje alergičen. Preprečevanje z ampulami proti zunanjim zajedalcem (Advantix oz. Strnghold za mladičke)
Alergija na hrano
Vzreditelj bi moral v leglu med 5 in 7. tednom testirati mladiče na vse najpogostejše alergene v hrani in na morebitno preobčutljivost opozoriti bodočega lastnika. Zaradi alergije na posamezno vrsto hrane psi običajno ni bruhanja ali driske kot pri ljudeh. Ponavadi se kaže na enak način, kot bi imeli alergijo na bolhe – kožni rdečkasti različno veliki madeži.
Pri netoleranci na hrano, npr. na kravje mleko pa se to kaže kot spuščanje plinov, bolečine v želodcu ali črevesju, napet trebuh. Če sumite na težave s hrano, dajte psa na dieto in se izogibajte hrane, ki jo ne prenaša. Dieta naj traja en mesec in v tem času bi morali izginiti vsi prejšnji simptomi. Kupujte pasje brikete, ki ne vsebujejo soli, barvil, konzervansov in različnih aditivov, predvsem ojačevalca okusa. Če boste psu sami kuhali dietno hrano, poskusite meso zajca, jagnjetino, govedino, ribo, skratka kvalitetno meso, ki ni v vaših pasjih briketih. Tudi razkuhan riž je zelo dietna hrana in sveže skuhana kostna juha.
PREPOZNAVANJE BOLNEGA PSA
Ker nam pes ne zna sam povedati, da je bolan, je dolžnost lastnikov, da znake bolezni prepoznamo in sicer:
- fizični: neobičajno slab zadah ali vonj psa, ekstremno izgubljanje dlake, ogromno ušesnega masla in srbeče, dražeče boleče uho, oljna ali flekasta dlaka, nenehno solzenje ali srbeče, zelo rdeče oči, bolhe ali klopi, večdnevna driska ali zaprtje, Občutljivost na božanje ali dotik, nenehno lizanje dela telesa, praskanje, drgnjenje itd.
- psihični: pomanjkanje apetita in želje po gibanju, jokanje, zavijanje, prekomerno lajanje, čudno vedenje, nenadni strah, fobije (do ljudi, glasnih zvokov…), gledanje v prazno…
VEDENJE
Prvo, kar se mora naučiti vsak lastnik psa je prepoznavanje pasje telesne govorice. TO je ključ do uspeha. Lastniki, ki mislijo, da šolanje psa, ki ga želijo imeti le kot družinskega spremljevalca ni pomembno, se kasneje znajdejo v velikih zagatah, ko odraščajoči štirinožec razvije vrsto razvad ali pa ga vedno puščajo doma ali ga imajo povsod privezanega, ker ne se ne zna primerno obnašati izven doma ter ne pozna osnovnih povelij, potrebnih za normalno sobivanje s človekom v mestu. Dobri vzreditelji vam predlagajo najboljše pasje trenerje, nekateri pa se s šolanjem psov celo sami ukvarjajo. Če je le možno, šolajte psa pri nekom, ki posebnosti pasme dobro pozna in bo znal šolanje prilagoditi vašemu psu in vam.
Večina vedenjskih težav izvira iz tega, ker se lastnik s psom premalo ukvarja ali ga celo zanemarja. Hitro se te težave ponovno rešijo s ljubečim in skrbnim odnosom družine do hišnega ljubljenčka. Kateri so potencialni vedenjski problemi?
- agresivnost do ljudi. Že vzreditelj v leglu mora začeti vsakega mladiča posebej učiti, da ne reagira, ko mu vzamemo kost, hrano, igračko ali mu odtegnemo pozornost. S takim treningom morajo nadaljevati tudi lastniki. Ne sme se dopuščati renčanja, kazanja zob ali drugega zastrašujočeva vedenja. Agresija predstavlja željo psa po dominantnosti in to je treba takoj zatreti. Opazujte telesno govorico psa, ki vam pove, kdaj je sproščen in kdaj napet, morda tudi z željo po agresivnem vedenju. Strah je pogosti razlog agresivnosti, Le odkrijete izvor strahu in ga odstranite, boste verjetno rešili tudi problem agresivnosti. ČE problema ne znate rešiti, se obrnite na vzreditelja, ki ima največ izkušenj s to pasmo.
- agresija do drugih psov. Ponavadi se to pojavi pri nekastriranih samcih, gonečih se, brejih psicah ali te, ki imajo mladiče. Sicer ta pasma ni agresivna do psov. Pes, ki dobi dovolj pozornosti, nima razloga za iskanje dominacije.
- agresivnost kot izražanje dominantnosti. Če lastnik ne pokaže zelo očitno že mladičku, da je on vodja krdela, si začne pes predstavljati, da mora tak položaj zasesti on. Tako pride do različnih konfrontacij med lastnikom in psom, lahko tudi s celotno družino. Ob pravilni vzreji se mladički osnov naučijo že v leglu, ko je vzreditelj tisti, ki začenja vzpostavljati pravilen odnos med človekom in psom. Tudi v dobi odraščanja je pomembno večkrat obnavljati odnos gospodar-pes preko različnih iger ali vsakodnevne poslušnosti, npr., da mora pes sede počakati, dokler mu ne servirate hrane in takjo dojam,e da je od vas odvisen njegov poln želodec. V vsakem primeru se ne sme ustreči pasjim željam po igri, hrani ali pozornosti. Pomembno je, da gospodar začne in konča igro. Sicer je ključno nagrajevati pravilno vedenje in če je le možno ga zasačiti v slabem vedenju ter mu takoj dati vedeti, da ga je polomil. Pri dominantnem psu ima negativno pogojevanje in kaznovanje ravno obratne posledice, kot si želimo. Psa lahko naredi prestrašenega ali agresivnega, če čuti, da je izzvan. Takemu psu je najbolje nikoli ne dati priložnosti, da prevzame vodilo naše družinske črede. Če težave ostanejo, se najprej obrnite na vzreditelja, potem pa na uspešnega pasjega trenerja -. pazite, da ima pozitivne načine šolanja.
- kopanje lukenj. Čeprav se nam, ljudem to zdi destruktivno vedenje, je v resnici za psa nekaj povsem normalnega, predvsem za terierja, ki je rojen za kopanje lukenj, čeprav pasma ni ravno namenjena kopanju, temveč teku, lovljenju. Večina terierjev začne kopati ob vonju glodalca, torej za hrano, ostali psi si s kopanjem tudi iščejo zatočišče. A glede na to, da mi našemu kužku damo tako varen dom kot hrano, res nima vzroka za kopanje. Večina jih koplje zaradi dolgčasa, ki je nekaj podobnega, kot pri ljudeh, ko se usedemo pred TV. Ponavadi zadostuje, da se začnemo z njim igrati, ga naučimo kakšnega trika ali samostojne igre. Kot vsa ostala slaba vedenja, se tudi kopanje lukenj najlažje ustavi, ko ga ujamemo pri dejanju in mu takrat strogo ukažemo, da tako vedenje ni zaželeno.
- naskakovanje. To lahko opazimo prvič pri mladičkih, ko zapustijo dom, ponavadi predvsem pri samčkih, v dobi pubertete lahko tudi pri samičkah. To nima spolnega predznaka, ampak gre izključno za dejanje dominacije nad tistim objektom. Ponavadi najprej izberejo po njihovem mnenju najšibkejši člen družine, ponavadi so to otroci ali pa obiskovalci. To vedenje je treba sankcionirati takoj od začetka in s tem bo kmalu izzvenelo. Sicer pa se razširi na več članov družine in je vedno pogostejše, lahko preraste tudi v agresijo, če mu kasneje kot odraslemu to ne dovolimo več. Po začetku pubertete pa naskakovanje pri samcih pomeni spolno potrebo in je posebej pogosto pri samcih, ki živijo v strnjenih naseljih, kjer je veliko nesteriliziranih psic. Zato se priporoča pse, ki se ne uporabljajo za razstave in vzrejo sterilizirati oz. kastrirati. Vsako naskakovanje je treba prekiniti, osamiti psa in mu dati jasno vedeti, da tako vedenje ne odobravate
- grizenje in žvečenje. Za pse je to popolnoma normalno vedenje, saj imajo zobe ustvarjene predvsem za to. Najbolj očitno je to pri majhnih mladičkih, ko jih srbijo njihovi mlečni zobki in v času zobenja, ko se vseh 28 zob zamenja in zraste postopoma popolno stalno zobovje. Takrat je najbolj primerno jih zamotiti za različnimi plastičnimi trdimi igračami ter umetnimi ali naravnimi kostmi. Nikoli, niti, ko dobimo prisrčnega mladička, ne smemo dovoliti psu, da žveči naše roke, hlače, copate, čevlje ali karkoli, kar ni njegova last. Če kupujete igrače za psa, bodite zelo pozorni, da so take, ki jih ne more pojesti, razgristi na majhne koščke in pogoltniti – žal je takih 90% igrač na oddelkih za male živali. Najbolj uspešna je preventiva, torej, da pospravimo vse, kar bi kuža lahko žvečil in mu te možnosti ne damo, namesto tega pa mu pustimo različne njegove igračke ter kosti. Obstajajo tudi posebni spreji z zoprnim vonjem, ki pse odganja, nekateri pasji trenerji pa priporočajo, da posujemo večkrat 'napadeni' objekt za žvečenje s poprom ali čim podobnim.
- skakanje na ljudi. To je ponavadi pasji pozdrav navdušenja in ga lastniki dopuščajo. Vendar ponavadi le do trenutka, ko je pride v hišo nekdo, ki mu to ni všeč (gostje) ali je lahko celo nevarno (dojenčki in majhni otroci). Ko skoči, mu takoj ukažite NE ali DOL ali pa preprosto SEDI. In takrat ga pobožajte, nagradite, pocrkljajte.
- lajanje. Mtji imajo glasen in čist lajež, ki je večinoma namenjen varovanju teritorija, saj so odlični psi čuvaji. Vendar za razliko od kratkonogih terierjev niso bevskači. Vedno lajajo z razlogom, je pa res da moramo mi oceniti ali je v našo hišo udrl tat ali so prišli naši prijatelji. Pes tega ne more vedeti, zato mu moramo vedno pokazati prišleke. Odpravlja se le prepogosto lajanja ali lajanje brez razloga.
- kraja hrane. Najprej moramo vedeti ali to počne občasno ali redno. Psi so bolj ali manj motivirani s hrano. Nekateri so obsedeni s hrano in razmišljajo le, kdaj bodo dobili sledeči obrok. Kraja hrane jim predstavlja izvrstno zabavo, sploh če jih ne uspete dobiti in povrhu vsega še nagrajeni s hrano. Najboljši način preprečevanja je preventiva – s pultov pospravimo vso hrano, lahko pa psu preprosto ne dovolimo biti v kuhinji med pripravljanjem obroka oziroma v jedilnici medtem ko jemo.
- prosjačenje je ponavadi specialiteta mladičkov. In če jim enkrat popustimo, smo že na dobri poti, da bodo nenehno prosjačili ne le nas, temveč vse obiskovalce in predvsem otroke. Ponavadi prosjačijo med našim pripravljanjem hrane ali hranjenjem. Rešitev: nikoli ne ustrezi prosjačenju. Ignoriraj ga
- ločitvena tesnoba. prvič ko pustimo psa samega, bo verjetno nekako izražal, da se ne strinja z našim odhodom – lahko laja, zavija, praska. TO je normalna reakcija, enako kot pri otroku, ki joka, ko ga mami zapusti na prvi dan vrtca ali šole. Nenehno ukvarjanje lastnika s psom in nenehna človekova pozornost nanj največkrat pripelje do pojava ločitvene tesnobe. Prvo, kar lahko naredimo je, da so naši prihodi in odhodi čim manj slišni in da večkrat tudi kadar smo doma, zapiramo vrata med nami in psom. Ko se vrnete, ne delajte iz tega cele proslave, ne dovolite, da pes skače in laja od veselja, temveč mirno pozdravite, naredite kakšen trik, se malo poigrajta. Naučite psa, da redno odhajate od doma. Sčasoma se bo tako navadil na vašo odsotnost. Pes mora le vedno znova doživljati, da se vračate, saj se dobro zaveda, da je njegovo življenje popolnoma v vaših rokah.
- jedenje iztrebkov. Ljudem se to zdi najbolj ostudna stvar, za mnoge pse pa je to povsem normalno. Ponavadi jedo, ker želijo dobiti določena hranila, ki jih vohajo in okušajo v iztrebkih. Veterinarji so ugotovili, da hranjenje z majhno količino vlaknin in visoko ravnijo škroba povečuje žretje iztrebkov. Obratne dijete pa zmanjšujejo. Ponavadi s to razvado prenehajo, ko imajo po taki razvadi hudo drisko ali bruhajo. Da bi tako vedenje preprečili, najprej preverite, kakšno hrano je pes.. Če je potrebno, spremenite dieto. Ponavadi je ta razvada najbolj pogosta med mladički od pol do enega leta.
No, a sem pridna?
