Ponavadi gre pri lajanju, kadar so sami za kombinacijo tega, da od malega niso bili navajeni biti sami, pa tega, da se sami ne znajo igrati, redki psi imajo ločitveno tesnobo (Panaja je nima, vsaj pri meni ne)... In potem začno od dolgčasa ali strahu lajati, potem jih slišijo sosedje in dvomim, da ostanejo križem rok. Sama sem že srečala sosedo, ki je butala po mojih vratih, ker so moji psi v bloku tulili, ker so delavci na hodniku nekaj popravljali in bili seveda temu primerno glasni, moji psi so pa seveda čuvaji. In potem so sosedi butali po vratih in seveda je bil laješ še glasnejši in tako se sklene začaran krog. Najprej je treba ugotoviti vzrok lajanja. Če gre za to, da pes ni bil navajen biti sam, ga pred odhodom na daljšo odsotnost puščaš samega po 2, 3 itd. do 8 ur, kolikor te ni, ko si v službi. Če se na to navaja vsa v roku dveh tednov, so redki primeri, da ne uspe. Potem skušam sama pregnati dolgočasje s tem, da jima na razne kote luknje v sobi skrijem priboljške ali koščke sira, včasih zavijem kar v krpo, dam med dve škatli, skratka tako, da se malo namatrajo, preden dobijo. Potem imata vedno na razpolago žvečilne kosti in vse njune igračke. Kadar mi Loti kaj ušpiči (zadnje čase skrbi, da si bom morala nabaviti novo kolekcijo flumastrov), ji pokažem, kaj ga je polomila in je kazensko eno dopoldne, ko sem v službi, zaprta. Če naslednji dan ne dela traparij, je spuščena. Sosedom je treba dopovedati, naj ne vreščijo nad psom po hodniku, ne butajo po vratih, ker bo pes garantirano še bolj lajal, ker bo čuval svoj terietorij - a to je umetnost jim dopovedati... Kužama vedno pustim tudi radio prižgan, da ju vsak hrup ne zmoti. Je pa res lažje, če sta kužka dva in se lahko zabavata med seboj... Še to, preden greš zjutraj od doma, je tako malo pošast fino malo zdirkati - no, nisem ravno mislila, da jo v pižami loviš po celem naselju. Pes se ne zmatra najbolj kadar je spuščen, ampak, kadar si vzameš pol ure časa in delaš nekaj na poslušnosti, skratka stvareh, kjer mora malo misliti in biti zbran. Zanesljivo potem popadajo dol od utrujenosti. Če ne verjamete pomislite, kaj se dogaja s kužki po naših šolah - vsi mi poročajo, da jih komaj dajo v avto in zaspijo kot ubiti...
Če ima še kdo kakšne dobre ideje ali izkušnje glede samote in lajanja, bomo veseli priskočili na pomoč. Je pa res, pri meni je Panaja (in tudi drugi psi) zelo pridna. Prvič, ko sem jo čuvala, sem jo morala napoditi, ker mi je skakala po mizi, računalniku imela ideje o krajah hrane. Potem smo se naučili pravila igre in od takrat je pridna kot miška. Ko pride se malo poigra z Loti, potem gre na svoj prostor in spi. Nobenega problema ni bilo, če je bila sama nekaj ur doma, tudi če je bila sama v drugi sobi (samo prvič mi je po dveh urah začela zavijati, sem prišla k njej, ji strogo rekla TIHO in je bil mir za naslednje nekaj ur). Pes kristalno ve, kje so kakšna pravila in kaj katera oseba od njega pričakuje in kako se mora kje obnašati. In največji problem pri psih, ki imajo kakšno razvado je, da pravila niso bila jasno postavljena, da se niso dosledno strogo opravljala in podobno. To pa upam trditi po dveh desetletjih izkušenj. Pa so vsi psi zelo navdušeni, ko me vidijo (kajne Petra, Bev, Casper, Carisma in ostale), skratka nisem v njihovih očeh zaradi strogih pravil oseba, ki je ne marajo, ampak se pri meni počutijo varne ravno, ker točno vedo do kje smejo in kaj je prepovedano. No, sedaj se lahko pa vsak malo zamisli, kaj lahko spremeni - jaz sem že pogruntala še eno stvar, ki jo moram pri Loti popraviti...