No, poročilo prvega dneva razstave, Casper bo dodal pa slike v ponedeljek. Gužva nepopisna, ker so tik pred zdajci prišli 5 avtobusi rusov, ponavadi z več psi vsak človek v avtobusu, sta pa vedno bili le po dve, ki sta iskali in delili papirje do prijave. Če se Casper ne bi tako spretno urival, bi gotovo zamudili...
Potem smo se takoj prepričali o naši konkurenci - spet italjanski par, ki smo ga srečali že v Vrtojbi. S precej prevelikim samcem z enim odrezanim en enim večkrat pregriznjenim ušesom, ki tudi tokrat ni dobil niti ocene odlično ter tisto podolgovato, zelo močno psičko, ki so ji popolnoma nepravilno umetno privezovali ušesa, tako, da sedaj stojijo čisto napačno, čeprav so zelo majhna. Prvič pa smo srečali še eno njihovo psičko, 4 letno, s podobnimi problemi. Niti ene dlake ni imela na ušesu, ker je imela vse do razstave spetega, kar se je videlo še po ostankih mikroporja, čeprav je lastnica vztrajno zagotavljala, da ona svojim psom nič ne popravlja ušes. In psička je bila po moji oceni kakšen teden po oddaji mladičkov, saj je imela močno povečane seske in popolnoma povešeno kožo na trebuhu. Lastnica je zagotavljala, da je imela pred enim letom mladičke, le da je od tedaj taka... Jao, kako ti Italjani lažejo.
In potem smo šli odlično pripravljeni v ring. Najprej Jol, ki je dobil zaradi nepovezane hoje (ki se jo pri mladičku sploh še ne sodi) oceno perspektivno. Za njim Casper, ki je sodnika precej očaral in dobil oceno zelo perspektiven. Za njim Carisma, ki ji sicer nič ni bilo jasno, kaj se dogaja in se je vsake toliko upirala kot osliček. A njena lepota je prepričala sodnika in je dobila oceno zelo perspektivno. Za najlepšega mladička je sodnik določil Casperja. Potem so bili na vrsti starejši: najprej obe italjanski psički, ob katerih smo bili zelo razočarani. A obe sta dobili oceno odlično in ena je bila konkurenca Beti. Beti je bila zelo pridna, sicer nisem videla ocenjevalnega lista, tako, da ne vem, kaj ji je sodnik napisal, a postavil jo je na drugo mesto, za italjansko psičko in dobila je RCAC. Potem je prišla na vrsto moja Loti, ki je bila tudi precej dobro razpoložena, samo tale njena slončkasta hoja je pa meni in sodniku parala živce. No, šele v drugem krogu se je odločila pokazati svoje čare. Na koncu smo za CACIB in BOB ostale obe italjanski psički in moja Loti. In oba naslova je na naše veliko razočaranje odnesla starejša italjanska psička, Loti je dobila CAC in RCACIB. Po po potrditvi ocenjevalnih listov, smo jo odkurili proti Brezovici. Tam smo z veseljem med nami pozdravili še Mttaro in Bindi ter njeno finsko lastnico. Naše želodčke smo potolažili z odličnimi picami, za kužke nabrali sveže in umetne priboljške, po tem pa zdirkali kužke na bližnjih travnikih, jih skopali in že smo oddrveli nazaj proti LJ, saj je Casper konkuriral pri najlepših najmlajših, vsi skupaj pa kot vzrejna skupina. A ne eden, ne vsi ostali nismo bili opaženi. MTji sicer ne slovijo na razstavah kot pasma, ki se povzpenja po zmagovalnih stopničkah, posebno ne, če je sodnik nekdo, ki jih prvič vidi na razstavi.
Za vse nas je bil to en krasen dan druženja. Škoda, ker nismo imeli še več časa za medsebojni pogovor... JUtri pa je nov dan.
In kako je bilo z navijaško skupino Mantera. Hja, plakat je bil sicer zelo zanimiv, bo Casper dokumentirala, a kaj, ko je bil v ključnem trenutku pozabljen v avtu.....
Beti bo čez noč ostala kar pri meni. Smo se šli po razstavi še malo nateči, potem so se kuže crkljale pri moji mami, ko sem sama bila na inštrukcijah in potem smo se počasi primajale domov, vsaka je dobila eno ogromno kostko ter pol skodelice juhe z nudelčki, ki se je ravno niso branile... Ko sem že počivala na kavču, je k meni prišla Beti in sva se malo crkljali. Ne dolgo, ker se nama je pridružila moja ljubosumna Loti. potem smo šle še zadnjič dol lulat in smuk v posteljo. Beti sem postlala kar v še čisto novi posteljici in jo zavila v tisto umetno puhasto, dolgodlako stvar - dobite slikico. In sedaj že spančka...