Kalsang glej, pri moji pasmi so bistvene napake višina (večina zahodne Evrope ima po 5 cm nad standardom pse, nekateri nemški in belgijski vzreditelji propagirajo samce 47 cm, samice 10 cm manj), hrbtna linija (nemški, avstrijski, belgijski, nekaj francoskih imajo preveč ravno, italjanski preveč strmo), premedli odtenki tan barve (no, to je stvar okusa, meni so všeč čim temnejši mahagonijevi ožigi), predolga in nepravilno nošena ušesa (pri Italjanih zelo mehki ušesni hrustanci, vsem psom 'naredijo', skratka vežejo ušesa, da jim tako stojijo), napake v okotenosti, prekratek vrat itd. Meni je zelo blizu mojega ideala psička, ki je že dvakrat bila zmagovalka Cruftsa (
http://ebasic.easily.co.uk/02903F/03305F/manchester.htm), za katero so mi že nekateri rekli, da je precej podobna moji Loti. In se mi res zdi, edino ušesa bi morala pri Loti izboljšati in okotenost. Sama se precej lovim glede vzreje. Zelo težko najdem samčka, ki mi je idealen, zato ga že tri leta iščem. Letos grem sama na Finsko poleti se malo razgledati, morda še na Norveško obiskati nekaj psarn. Podobno nameravam za Anglijo, tudi še letos, da vem, s kom pariti konec leta drugič. Če ne najdem nobenega bolj primernega in če bodo mladički tega legla standardno dopadljivi, parim ponovno s tem samčkom.
Tudi sama hodim že tri leta na specialke po Evropi in si ogledujem MTje, imam kontakte z okoli desetimi vzreditelji in čakam kaj primernega z njihove strani. Mojo Loti so res vedno pohvalili, po koncu ocenjevanja na razstavi vedno grem do sodnika in ga vprašam, kako lahko še izboljšam standard pasme s svojo vzrejo. In prav ta finska sodnica, s katero sem potem tudi navezala stik, ker sem videla, da se kar nekaj spozna na pasmo, mi je rekla, da sem lahko vesela, da imam tako kvalitetno samico. Sicer pa sodniki na razstavah te pasme ravno ne poznajo, kar mi tudi sami povedo. Vzreditelji vidim, da ima vsak svojo folozofijo in se ne ozirajo toliko na standard. Trenutno mi veliko pomaga lastnica samca, s katerim parim, ki je tudi sama sodnica in raziskuje vsepovsod, kje imajo kakšne kvalitetne predstavnike. Moja ideja pa je v SLO pripeljati ene 3 samce iz tujine, ter prihodnje leto ali pa leto kasneje prvo samico iz tujine, verjetno Skandinavije, rezervacijo samičke imam tudi v Angliji. A čakam in to mi je kar naporno.
Tisti kongres pa ni namenjen moji vzreji, ampak, da se kinološke sodnike bolje seznani s pasmo, da jo znajo ocenjevat na razstavah in vzrediteljem, da dobijo še kakšno strokovno mnenje glede njihove vzreje, predvsem pa, da se znova vso vzrejo usmeri nazaj na pasemski standard.
Ana, moj 'preval' pri Boni in Loti ima isto osnovo kot povelje 'mrtev'. Daš Byrona na prostor in ga s pomočjo salamce ali predmeta, ne vem, na kaj je bolj nor, prevališ najprej na bok - če obmiruje, je to povelje 'mrtev'. Če želiš, da naredi preval, mu prve nekajkrat pomagaš, da prevali še vse noče čez sebe, potem pa to kar hitro skapira in sam naredi. Moja Boni to lepo naredi, Loti pa se kar vrže iz 'sedi' naokoli, a zahtevam in jo najprej dajem na prostor. Težko je to napisati, ti pokažem, ko se vidimo. Vsak trik začni delati naprej v hiši, kjer je tega vajen, kjer ga nič ne moti, potem pred hišo, šele ko v enem okolju trik zna, gresta v bolj moteče okolje.
Sicer nameravam vsako leto imeti po eno leglo. Uf, se ne bojim, da bi jih bilo preveč. Si vedno več ljudi želi to pasmo, kar pomeni, da so z njo zadovoljni. Sama sem tudi, ker so res enostavni, zelo prilagodljivi, zelo inteligentni, iznajdljivi in ne zahtevajo nobene posebne nege. Mene so navdušili. Ko pa mi otroci odrastejo, si želim še enega malinkota. Ljubezen je ljubezen...
Mladički so tetovirani od 27 Dalton, 28 Don, 29 Dreamcatcher (Spike), 30 Divina (Kali), 31 Delia