NO, končno sem se tudi sama prebila iz medijskega molka. Končno sem dobila popravljen računalnik. Sedaj mi pa prosim prizanesite z virusi naslednje nekaj let...
Ta vikend je bil res kar naporen, a sem ga bila tudi vesela. Hvala Casper, si že vse napisala, tako, da dodajam samo piko na i. Sama sem bila res razočarana na švedsko sodnico v soboto na CACIB, saj ne vidim potrebe, da tako kratkodlako pasmo, kot je naša in na kateri se vse vidi iz nekaj metrov razdalje, pretipaš vsako kost posebej. Vsaj mladiček tako živahne pasme, kot je naša, gotovo ne bo stoično prenašal takega pregleda. Je pa za prvo razstavo Don pokazal, da se zna izjemno lepo nastaviti in hoditi, samo kadar hoče. Upam, da se mu ni preveč zamerilo vse skupaj in da se vidimo še na kakšni razstavi.
Na specialki sem opazila, da se je kar ustrašil, da bo spet hotela sodnica ga celega 'prešlatati' in je začel skakati. A kot je to sodnica videla, je pravilno reagirala, naj ga dam na tla in ga postavim v njegovo pravilno stojo. Tako, da upam, da se mu ne bo razstava preveč zamerila.
Vsaka razstava je loterija, predvsem ker ne veš, kakšen sodnik kako ocenjuje. Samo da eni sodniki to priznajo, drugi pa so pametni za tri, ko pa prebereš njihove opise vidiš, da pasme ne poznajo... Tako so Loti že trikrat kot napako napisali, da nima ravne hrbtne linije, ki je sploh ne sme ta pasma imeti...
V nedeljo je bila sodnica, ki je ocenjevala Naja in Loti prijazna. Imela sem občutek, da je že videla MTje v svojem življenju, tako, da sem jo vprašala, kako vidi mojo vzrejo. Opozorila me je, naj ohranim pravo višino, kot jo ima Loti, ker so povsod precej previsoki predstavniki te pasme. Pa na hrbtno linijo me je opozorila, ki jo ima Loti kar lepo (njena mama še dosti lepšo), ker pravi, da več kot polovico predstavnikov te pasme, ki jih je videla, imajo že skoraj ravno hrbtno linijo, kar je tudi kar huda napaka pri pasmi.
Zelo sem bila vesela, da sem navdušeni Bettini dala priložnost zahendlanje Naja za BOB. Izjemno hitra učenka je, dobro opazuje in posnema. Bettina, iz pravega testa si, z veseljem te za prihodnje leto pripravimo za junior handling... Sicer pa šibaj v RO, kjer mislim, da bosta vidve z Beti najbolj uživali... Še enkrat vam hvala za vso gostoljubnost in CD z vsemi filmčki in slikcami...
Sicer je mene osebno zeblo kot cucka oba dneva, prišla sem kar prehlajena domov, tako, da upam, da se do Budimpešte spet skupaj sestavim...
Sem slišala, da sta moji dve kuži nalajali eno punčko. Ne vem zakaj, ker zlepa nikogar ne nalajata (razen seveda, ko pridete na obiske). Če pa, potem takrat, ko sta se čutili kaj ogroženi in se nista imeli priložnosti umakniti stran. Kaj več težko komentiram, ker nisem videla, je pa Casper prav reagirala. Je bilo pa gotovo tako, da se je ena počutila zelo ogroženo in se ni zmogla tako hitro umaknit, zato je nalajala punčko, druga pa ji je avtomatično (čredni nagon) sledila. Sicer me čudi, da otroka, ker se najraje gresta crkljat prav k otrokom, vsaj Loti, Boni pa ima še strah iz mladih let, ko sta jo dva fantka tako brcnila, ko je imela 4 mesece, da je kar odletela po zraku. Če že koga, potem nalajata moške, ker se jih tudi zaradi slabih izkušenj najbolj bojita... Nista posesivni na prostor, če bi jima kdo šel preblizu, bi skočili stran. Edino ne bi pustili, da bi kdo hotel prijeti njuno ležišče, nahrbtnik, to pa čuvata... Je pa res, da mene ni bilo in takrat imata krajše živce, čeprav to še vedno ni opravičilo.
Večkrat pridem hči iskat v vrtec s kužama, ki ju medtem pustim zunaj na ograjenem dvorišču spuščeni - privezani nikakor ne, ker je večina otrok precej vsiljivih in hočem, da ima psica možnost se umakniti, če ji to ni všeč. Tudi dvakrat sem imela v vrtcu kratko predstavitev pred otroki in starši, kako se pravilno približaš kužku, ga pobožaš, česa nikoli ne naredi kužku in kako reagirati, če prepoznaš agresivnega psa, ki hoče napasti, ugrizniti (to je bilo za starše). Takrat sta bili moji kuži spuščeni med otroki v vrtcu. Sprva seveda zadržani, bolj pri meni, potem pa sta počasi sami začeli raziskovati in kdor ju je hotel pobožati prav, kdor pa se ju je bal, sta šli stran. Tako, da želim, da ima čim več otrok pravilno vzgojo glede obnašanja do kužkov. Je pa res pravilo, da se pes ne počuti ogroženega, tako, da nikoli ne zavežite nekam psa in tvegate, da hoče vsak početi kaj, česar pes ne mara, pa se niti umakniti ne more, ker potem lahko tvegate, da v samoobrambi tudi ugrizne.
Kar se Chapija tiče in skakanja. Chapi je bratec od Casperja in Naja, ki sem ju že omenjala. Sama obožujem pse, ne trpim pa, da je pes vsiljiv, me grize, skače po meni in izsiljuje za igro. Lastnik je seveda tisti, ki mora psa v takem primeru zamotiti, mu omejiti gibanje ali če že ne gre drugače, dati stran od obiskovalcev. Kot gost seveda psa ne poznaš, če še pesjanar nisi, se ti pa res ne sanja ali se moarš podretiti psu v njegovi želji po igri ali kaj. Chapi je kar malo samosvoj, ima močan karakter in v njegovi vzgoji je premalo doslednosti in jasno postavljenih mej, pravil. S takimi psi se ni dobro igrati iger dokazovanja moči (vlečenje), če pa že, potem mora vedno lastnik 'zmagati', se pravi, mu iztrgati predmet iz gobca, oziroma še bolje, zahtevati, da na povelje 'spusti' pes preneha z igro, kasneje mu predmet spet da, vendar se s psom ne igra več. Samo nesamozavestnim, značajsko šibkim psom se pri igrah popušča, da so oni zmagovalci, da malo dobijo na samozavesti... Ko smo bili mi na obisku, Chapi ni ne izsiljeval, ne skakal po nas, ker je takoj prepoznal mene in se spomnil mojih pravil za pse. Je pa res, da je MT pasma, ki obožuje učenje, kakšne miselne igre in seveda jasna pravila, kar pa težko dopovem njihovim lastnikom, saj je kuža tako luštkan, da večkrat popuščajo pri pravilih vzgoje. Sicer pa je že Bettina odgovorila: ne, ti psi ne potrebujejo nobenih plaščkov pozimi, samo ves čas se morajo gibati. Moji dve psici me zadnje dva tedna prav izsiljujeta, da ju spustim ven, da divjata okoli hiše, pa sem sama že fino zadekana, njiju pa očitno še nič ne zebe. Je pa pri tej pasmi, ker imajo tako kratko dlako in nimajo poddlake, ki ohranja toploto fino vedeti, da preden se jih da za dlje časa na mraz (mi gremo vsak vikend kadar je sneg za kakšno uro gazit po snegu in to skakanje iz snega obožujejo), naj ne gredo iz dobro zakurjenega avta ali stanovanja, kjer je 25 stopinj direktno na minus 10, ker potem se bodo logično začeli tresti in se lahko prehladijo. Zato mi, kadar gremo pozimi kam dlje z avtom na sprehod, nič ne zakurimo v avtu, kadar gresta pa iz hiše, sta nekaj časa v predprostoru ali garaži, da se navadita na malo nižjo temperaturo in ni tak šok, ko prideta na mraz. Še odgovor glede grizenja: noben pes nima kaj grizti kogarkoli razen svojih kosti in igračk. Tega odvajam že nekaj tedenske mladičke, predvsem s preusmerjanjem pozornosti na igračko. Takrat praviloma mladička postavim na tla in mu za nekaj trenutkov ne namenim pozornosti, ko pride k meni in ne da takoj mojih rok med svoje zobotrebce, pa se začnem z njim igrati. Če grize odrasel pes, pa je to bolj stvar nevzgoje, v tem primeru se pove lastniku in mora on reagirati, če ga ne more preusmeriti (naj mu da npr. eno kost za grizti, da boste imeli mir ob obiskih), naj ga prime za zaprt gobec, jasno reče 'ne grizt!' in ga da izved dosega gostov za nekaj minut. Čez nekaj minut naj ga spet spusti in preveri, če je skapiral, kje ga je polomil. Je pa res, da so eni psi tako veseli obiskov, da bi jim najraje po glavah plezali... Samo poglejte, kako rad se Casper privije in ime objema, to me pa res gane...
Fitzgerald, še to bi vprašala: kako ste pobožali Chapija. Prvo pravilo je, nikoli od zgoraj navzdol in nikakor ne po glavi... K manjšim pasmam se počepne in se ga poboža kjerkoil po plečki ali hrbtu. Samo če sama počepnem k svojim kužkom, me od navdušenja skoraj po tleh vržejo ali pa mi skočijo v objem, naročje (npr. Naj). Če vidite, da je pes živahen, počakajte, da se malo umiri in ga takrat pobožate. To bi skoraj moralo pomagati.
Ne, noben pes nima kaj zagrabiti roko, ne iz heca, ne iz igre. Tega tudi sama ne dovolim, pa sem pesjanarka, ki marsikaj dovoli kužkom. In ne, ni značilno za manjše pasme, da bi kar ugriznile, če se jih poboža, razen nekatere, ki imajo stalen občutek ogroženosti. Tu gre za čisto nevzgojo. Mogoče pa ne bo odveč, da napišem, da kadar se približate psu, se nikoli ne približajte z dlanjo, ki je obrnjena proti psu. Eni psi se čutijo tako ogroženi, psi, ki jih kdo tepe sploh znajo panično ali obrambno reagirati, veliki psi pa lahko to doživijo kot izzivanje in zagrabijo roko. Tako, da dlan najbo vedno obrnjena navzgor in jo daste h kužku ne od zgoraj navzdol, da ne ve, kaj je v njej, ampak mu jo naprej pokažete, dlan obrnete proti njemu, počakate, da vas povoha, potem pa ne bi smel več imeti razloga, da bi grizel roko. So pa nekateri psi, ko hodim po obiskih tako silno navdušeni in malo živčki, da začno avtomatično grickljati naše roke, a sama tudi tega ne dovolim....
So pa tudi meni zelo padle v oči tiste pinčevke (no, nisem pogledala, koliko je bilo samičk). Gospod je bil iz Nemčije in meni sta bili predvsem rjavi samički zeloooo všeč. Je pa fino, da imamo sedaj mislim, da vse slike psov, s katerimi našo pasmo zamenjujejo, tako pritlikavih, srednjih (nemških) pinčev in dobermanov. Mogoče se sedaj samo še slikamo z eno gladkodlako nemško lovsko terierko (mogoče raje samčka, ki so višine naših samičk), potem pa mislim, da bomo izčrpali vse mogoče pasme, ki so tej pasmi podobne.
Kar se pa koledarja tiče: vsaka čast Casper, da se je res potrudila in že čisto profesionalno pripravila koledar. Odločila sem se, da bi natisnila kar 50 izvodov in lahko vsak še komu ponudi, bolje, kot letos, ko mi jih je za ene 10 ljudi zmanjkalo...
Bettina: poveži se z Italjančkom, smo jo spoznali, zelo simpatična punca in tisti hrtek me je zaradi svoje sproščenosti tudi čisto navdušil. Škoda, ker nismo imeli priložnosti jih spustiti in si ogledati en coursing z njimi.... Skratka, poveži se z njo in pojdi najprej na RO, da Beti dobi več poslušnosti in navezanosti nase, tudi na samozavesti mora pridobiti. Ne rabiš tekmovati, samo nauči se večino vaj. Ko pa to znaš, pojdita na agiliti, kjer bo, po mojem najbolj uživala, kot vsi MTji. Upam, da meni prihodnje leto uspe postaviti agiliti in RO parkur, tako, da boste z LJ konca se lahko hodili zabavati s kužki in seveda jahati, kar pri nas...
No, pa sem se spet razpisala za dva tedna nazaj....