Teja, ti si sredi mesta, bojim se, da tam pločnike zelo solijo, tako, da mu poskusi spirati tačke, ko se vrneta s sprehoda. Pri nas cestko do našiega vhoda sigurno ne solijo, gotovo bodo pločnik, ko ga bodo naredili. A mi sedaj hodimo kar po celem snegu, ravno zato, da se izognemo soli.
Nisem rekla, da moji dve ne zebe, sevedu je zebe, saj se MTji tresejo takoj, ko je manj kot 10 stopinj nad ničlo, to vsi vemo. A moji dve kljub temu uživata biti zunaj, mi ne rineta v hišo, kadar smo zunaj, vsak dan gremo gotovo na en daljši sprehod za kakšno uro ali pa, če mi ne znese, na dva polurna, ostalo pa samo za poterbo opravit. Če nimamo pasje družbe, sami ne vem kako ne norita po travnikih. Sem ugotovila, da še vedno od nekod vohljata miške - presneto niti dva meseca dokler je sneg jih ne pustita pri miru. Skratka, moji dve kljub mrazu radi hodita na dolge sprehode. Sem pa delala traparijo prvo leto pri Boni, ker se mi je smilila, ker se mi je pod 10 stopnjami začela takoj tresti in smo hodili ven samo za potrebo opravit, potem je pa že silila notri, kadar je deževalo, se ji pa še lulat ni dalo it na dež. Potem sem to spremenila in je normalno z nama z ovčasjem vedno in povsod hodila in pika. In sedaj je res rada zunaj. Loti mi zadnji teden hoče biti več v svojem gnezdu - jo zafrkavam, če 'jajca vali'.
Teyca ves čas ponavljam: delajte vsak po svoje, nikomur ne vsiljujem, naj počne, kot jaz počnem. Vem, zakaj to počnem tako kot počnem, pa to niso moje kaprice in ideje, ampak preizkušam to, kar mi o zdravju živali povedo veterinarji (ne trgovci, oni so seveda navdušeni, da čim več prodajo) in dolgoletni vzreditelji (ne jaz, ki vzrejam komaj nekaj let). Ko dobim njihove strokovne argumente in izkušnje, preizkusim in potem vidim, kaj se bolje obnese za psa, ne zame. Če bi mene vprašala, sedaj nekaj mesecev ne bi bila dosti zunaj, ker me me strašno moti mraz.
Ne pričakuj, da se lahko pes ob tehle temperaturah in še ne vem kako strašnem dirkanju, ogreje. Se ne more in je logično, da se ne. Moti ga mraz, mene tudi, tuid prvič doživlja take temperature, logično. A tudi ko je prvič deževalo cele dneve si se morala odločiti ali ga boš peljala toliko ven, da opravi potrebo ali ne. Enim se pač tudi tedaj psi smilijo in pustijo, da se polulajo v stanovanju. Komur je to OK, prav. Tace dviguje (moji tudi), ker ga v tace zebe, logično. To ni nič takega, seveda pa je spet od tebe odvisno, kako boš reagirala. Lahko mu greš kupit tudi pasje čevlje, sem prepričana, da jih že prodajajo v SLO.
Lahko ti povem, kaj jaz delam: ob 6.30 in 21h gremo ven samo za nekaj minut opravit potrebo, ob 12h in 16h pa gremo na daljša sprehoda. Preden gremo na daljša sprehoda, jima dam za spit kar toplo juho, ju z mandljevim oljem namažem spodaj po prsih, trebuhu in notranji strani nog in potem gremo ven. Lahko greš z menoj ni sama vidiš, koliko silita nazaj. Še zjutraj in zvečer, ko je res mrzlo, bi šli dlje, kot jaz, ki me res zebe. Ko pridemo domov, ponavadi nista nič več mastni od olja, jaz ju vseeno obrišem in pregledam šape, če imata slučajno kar razbrazdane od ledu ali soli, a do sedaj nista imeli, za Bežigradom, kjer smo prej živeli je pa res bil obup in sem jih po vsakem sprehodu vrgla v banjo s toplo vodo. Dobivata malo bolj mastno hrano (losos brikete), večkrat jima dodajam ribje olje ali jima naredim za jest mastne ribe, tudi B vitamina, ki je odgovoren za dlako, sedaj pojesta več. Boni je bila prvo leto tudi po vratu čisto gola, sedaj ima vrat že kosmat.
Psi bodo taki, kot jih boste naredili. Poznam nekaj razvajenčkov, ki nočejo ven in pika, kot je manj kot ne vem koliko temperatura, kot dežuje, kot je ne vem kakšno vreme. Na vas je, da se odločite, kako želite s psom živeti. On se vam bo totalno prilagodil. Poznam tudi nekaj lastnikov, ki ne morejo gledati, da jim pes drži nogo v zraku, ker ga zebe in ga potem nosijo. Lahko jih greste kupit take in drugačne plaščke, tudi pasje čevlje, tega imate seveda vsako leto več na razpolago, ker so trgovci našli nišo za lastnike, ki se jim smilijo njihovi zmrznjeni psi. Če bi se meni res toilko smilili, bi si gotovo raje omislila eno drugo, bolj kosmato pasmo, ki se mi tudi pozimi ne bi tresla in ji poleti ne bi bilo vroče, npr. JRT (Jack Russel) ali PJRT (Parson) - ravno danes dobim eno za čuvat, ki tudi uživa divjat notri in zunaj.
Kar se ledu tiče: če pes ledu ni navajen, je presneto previden in se bolj maje kot ne. Moja Boni je met bolj previdnimi, Loti je pa morala nekajkrat odleteti, da se je naučila, da led ni za afne guncat, ampak je treba biti previden. Kadar smo mi na Rakitni in ni veliko drsalcev (to res pazite, ker če jih povozijo, bodo šle tačke), ju vedno spustim, če je kakšna pasja družba, da divjajo, pa je še bolje. Pes se hitro nauči, kaj sme kje početi, če mu seveda daš priložnost. Če ga pa pred vsako stvarjo obvaruješ, da se mu slučajno ne bi kaj zgodilo, potem se ne nauči in je odvisem od tvoje presoje oziroma počne samo tisto, kar ti počneš. Sama jima dajem vso svobodo in zaenkrat se je izkazalo, da je bilo tako prav. Naši so tudi čisto preveč pri tleh, da bi se lahko na ledu tako hitro poškodovali. Še moj ovčar, ki je bil še enkrat višji in dosti težji od MTjev, je nekajkrat odletel in mu nič ni bilo. Dosti bolj nevarno je, če mi pademo, ker smo višji in če priletimo, je to dosti večja sila, drži?
Skratka, predlagam vam, da se večkrat vprašate, kaj je najbolje in najbolj naravno za psa, kaj si pes želi, ali se lahko iz tega še kaj nauči ali mu bo določena stvar koristila ali ne in niste preveč zaščitniški. Pes ima pamet, naši terierčki so presneto pametni, samo, da rabijo tudi oni kakšno slabo izkušnjo, da jih kaj nauči, npr. biti bolj previden. Absolutno pa predvidevajte in jih omejite, kadar so možnosti poškodb prevelike.
Je podobno, kot pri otrocih: moji dve sta že obe z gugalnic padli - naj jima potem ne dovolim iti več gor, naj se samo z njima gugam ali jima dovolim, da se gugata sami in ju prej opozorim, da bosta bolj previdni? Ta vikend se gremo gotovo drsat na Rakitno in bomo verjetno z otroki vzeli isto lekcijo na ledu. Gotovo bosta padli, ker ne bosta predhodno ubogali, naj bosta previdni, ne bosta hoteli, da ju za roke držimo. A ko padeta, jima postane jasno, da imava starša prav, še vedno se naju nočeta držati, sta pa bolj previdni in redkeje padeta.
Še to, dvoji ste me spraševali, če greste s kužkom lahko smučat ali alpsko ali tečt na smučeh. Tu sem sama zelo zadržana, sploh do alpskega smučanja. Če bodo šle dilce psu čez noge, bo zelo grda poškodba. ČE greste tečt na smučeh in kuža teče stran od vas, potem komot. Sicer pa raje ne kot ja. Na koncu je seveda odločitev na vas.
Dule: led, ki je res zelo nevaren za naše tačke je, ko sneg zmrzne in je zgoraj tista ledena plast, kadar je trda in se ne vdira, ni problema, če se vdira, je lahko zelo ostra in se je raje ogibajte, kadar pa je topleje, kot takrat, ko gremo mi na daljše sprehode, pa se jima itak udira in ni nevarno. Skratka, zmrznjenega ledu na snegu se ogibate. Moji dve sicer kakšnih takih poškodb še nista fasali, moj malinois je imel pa grozne težave s šapami, kar naprej krvave. Že če je po asfaltu malo bolj podirkal, mu je blazinica odstopila, včasih celo cela in je imel živo rano. Pa nič se ni dalo z njim hodit v planine, je bilo isto, vse krvavo, pa po zmrznjenem snegu - takoj kri, skratka, sem imela res velike cirkuse. Tile dve moji jih zaenkrat še nista imeli...