Tema: Manchester terier

[casper]

Pozdravljeni,

prebrala sem ves vaš forum in uživala ob zgodah in nezgodah vaših ljubljenčkov. Glede na to, da je MT v ožjem izboru psov, ki bi ga imela, me zanima, kaj lastniki psov menite o:

– preveliki bojazljivosti psov
– lovskem nagonu psa
– preveliki terierski trmi
– zdravstvenih tegobah - omenjate npr. bradavice

Kaj vam je pri MT najbolj všeč in kaj vam ni všeč?

Vidra, da še jaz pristavim svoje mnenje.

MT je moj tretji pes in se strinjam z bev - absolutno ni za začetnike. Jaz se s psi ukvarjam praktično celo življenje, a tako zahtevnega kot je moj Casper - ki ga imam BTW najraje na svetu, a to tu nima veze - še nisem imela. In Caper med lastniki MTjev v Sloveniji velja za karakterno enega najmanj problematičnih. 

Sedaj ti bom napisala za Casperja:
- delno bojazljiv oz. zelo zadržan do tujcev, dober čuvaj, naustrašen do vseh psov; vsakega samca bi požrl od podivjanega testosterona   
- lovski nagon pri njem je minimalen. včasih skoplje kakšno luknjo, a hitro odneha; sem pa že videla mančestra, ki je v minuti izkopal gnezdo poljske miši, ane Panaja 
- trma      - terier bo naredil nekaj, kar želiš samo v primeru, če je njemu do tega oz. če se mu splača
- popolnoma zdrav pes, nobenih bradavic in nobenih težav
 
Dlaka je zgodba zase. Pri nas je čisto povsod, od otroškega vozička do lustra v spalnici  to moraš pri tej vrsti dlake vzeti v zakup.

Ampak, da ti ne vzamemo volje.  V naslednjih dneh se obeta parjenje našega pesjana s finsko psičko Bindi, mladički bodo torej, če bo šlo vse po sreči, čez dobra dva meseca. Pridi jih pogledat in se srečaj z nami še v živo. Pa seveda z našimi kužki.

Srečno!

[casper]

Še nekaj sem pozabila. Kaj mi je pri tej pasmi všeč. 

MT je vesel kuža, poln življenja. Uživa na sprehodih in v dirkanju po naravi z drugimi psi - mi se prav zato precej družimo z lastniki hrtov, da se naši kužki zdivjajo. S poslušnostjo ni težav. MT je tudi, vsaj naš Casper, zelo nežen kuža, crkljiv in predan svojim lastnikom. Svojo družino bi po moje branil do konca. Je zdrav pes, s katerim se z nekaj truda da prav prijetno sobivati. Casper je pri nas enakovreden član družine in tudi sedaj, ko imamo dojenčka, ni nobenih težav. Mora biti pa ves čas zraven, a meni je to všeč.       

[Bambi]

Kakšna je pa semiš? Mehka in prekratka za večjo svinjarijo? 
Aili je ta najhujša? 

Zame je semiš tvoja prva opcija, torej mehka in prekratka za nabiranje svinjarije, taka, kot bi pobožal jelenovo kožo za očala pucat  .

[dule]

Uh, zdaj pa res ne vem ali je Deli tako neproblematična, ali pa so naši kriteriji problematičnega psa zelo ohlapni. 
Res je, da jo lahko spustim samo tam kjer smo čisto sami, pa ves čas jo moram imeti na očeh. Pa tudi to je res, da ko srečamo ljudi jo moram takoj pripeti. Ampak to se mi zdi čisto normalno. Res pa je tudi, da ko jo pokličem veslo priskaklja k meni. No saj pride tudi kar tako, se pofočkat. In če dobi še briketek, je sploh žur. Pa tudi to je res, da pred srečanjem z ljudmi (ali psi) to tudi pokaže - se ustavi in ne gre več nikamor. Pa sem tudi to navado izkoristil, tako da danes ni problemov. Če gre kdo nasproti se Deli ustavi in počaka (tudi ko je precej daleč), da pridem do nje in jo pripnem. Pa še pohvalim jo.
Doma pa .... akcija, akcija in akcija. Ves čas se mota pod nogami . Najlepše pa je igranje. Mora biti res velika družina, drugače se človek še naveliča. In družina je za MTje vse na svetu. Tako hudo pripadnost družini težko vidiš . Več nas je, bolj je luštno (crklja se kot mala mucica). Zaradi tega ji pri nas marsikaj spregledamo in menimo, da sploh ni problematična. 

[bev]

Dule, mene samo nekaj zanima: Praviš, da jo spustiš samo kadar ste čisto sami. Takrat vedno pride, če jo pokličeš.

Bi prišla tudi, če bi stekla za kakšnim zajcem naprimer, ali če bi se igrala s kakšnim kužkom. Tko, na prvi žvižg recimo?

Lp

[dule]

Za zajca ne vem, nismo imeli te priložnosti. Za srno pač. Več kot enkrat. In nikoli ni letela daleč. Toliko, da je videla da je prepočasna.... Samo mačke mi delajo skrbi. Njih pa Deli z lahkoto ujame, pa še nič ne sliši takrat. Enkrat bo pa jok. Ne vem kaj mi je bilo, ko sem jo spodbujal da jih je preganjala z dvorišča. Še več. Pomagal sem ji . Še mladička sem jo vzel pod pazduho in letal z njo za mačkami. Da je videla kako to zgleda. In kako naj ji zdaj razložim da to ni prav in ne sme?
Pri igri s kužkom je pa tako. Ko se odločim da je dovolj, pokličem in grem. Nimam navade čakati in prositi. Razen enkrat spomladi, je vedno veselo priskakljala za menoj. In je bila tudi nagrajena, da se razumemo. Nekaj časa mi ga je malo špičila pa sva se zmenila. Ko pokličem pridi in boš nagrajena. Če pa moram ponjo - no potem pa se sprehod mirno nadaljuje, samo Deli je do doma na kratkem povodcu . Je hitro razumela lekcijo. Pa še nobenega razburjanja ni bilo treba.
Saj pravim. Mogoče sem iz neke druge zgodbe in imam malce bolj ohlapne kriterije pri zahtevah do kuža. Vesel sem, ko me uboga. Tudi učljiva je in to kljub temu da mogoče nisem ravno pravi učitelj (sem pač prenežen z malo pikico). Pa še iz tistih časov sem, ko je bil uspeh že to, da kuža nismo lovili po travniku ko je bilo treba na vrvico.

[bev]

Dule hvala.
ČE povzamem, kadar je v igri mačka (pri nas srna, zajec..) ne sliši, pri igri s kužki moraš včasih ponjo. V glavnem: VSI SO ISTI. 

  mogoče pa so tvoji kriteriji res malce ohlapni   

Drugače pa, da ne vzamemo komu volje: znajo bit to čist fajn kužki   

[dule]

he he
Ko te pogleda s tistimi očki, res ne moreš nič. 
Bolje se je prilagoditi in ne izgubljati živcev. Pomembno je sobivanje. Tu pa se izkažejo.

[bev]

  lahko osiviš - tako, kot sem jaz   

Ko smo doma je pa res super, brez problemov. No, razen kadar je sama     

[casper]

Uh, zdaj pa res ne vem ali je Deli tako neproblematična, ali pa so naši kriteriji problematičnega psa zelo ohlapni. 
Res je, da jo lahko spustim samo tam kjer smo čisto sami, pa ves čas jo moram imeti na očeh. Pa tudi to je res, da ko srečamo ljudi jo moram takoj pripeti. Ampak to se mi zdi čisto normalno.

Dule: Ja, vaši kriteriji so ohlapni.  Se pa strinjam, da en nežen pasji pogled pomaga, da se kak kriterij zniža. In njihova navezanost na družino ter vesela igrivost odvagata kak manjši nesporazum neposlušnosti 

Bev: Pri nas je Casper brez težav sam doma. Spi v kletki.

[Bettina]

No, mi smo MT-ja vzeli med drugim tudi zato, ker ima zelo priročno dlako in dlaka po stanovanju ni takšen problem. Ko greš na sprehod je prav fino, ker ga ne rabiš za vsako stvar tuširat itd. Sploh je ne krtačimo. Z bojazljivostjo pa je pri nas problem. Naš naslednji pes verjetno nebi bil MT zaradi te lastnosti. Ko je Beti kje na obisku postane vsa plašna in trese se tudi kar naprej. In ko poka je ful problem. Ji je en fant enkrat petardo pod noge vrgel in ji je eksplodirala in od takrat dobi uspavalo pred novim letom. Bi bil prevelik napor za nas, če ga nebi. Meni se zdi, da ni preveč velik problem, če je to tvoj prvi pes. Beti je zelo hitro učljiva. Če bi videla srno bi pa tekla dokler je nebi zgubila z oči... Ampak je pri vsakem psu drugače in večina lastnosti so posledice vzgoje in dogodkov, ki so jih doživeli (pri nas npr. pokanje). ABSOLUTNO priporočam manchesterja! 

[vidra]

Kako lepo ste jih opisali  Jih kar vidim. Vam tudi verjamem, da vas s tistimi učkami čisto začarajo  Se še kar priporočam za vaša mnenja o teh lepih "srnicah".

[casper]

Vidra, ti še kar kaj vprašaj 

Bettina, tule se pa strinjam. Ločiti je treba med napakami, ki jih v vzgoji zakrivimo lastniki ali naša okolica npr. streloplahost, pes ne more biti sam doma, prosijačenje ob mizi... in značajskimi neželenimi lastnostmi pasme, v našem primeru (pre)velika zadržanost do tujcev (včasih zelo moteča, ker težko dopoveš malemu otroku, da luštnega kužka ne more pobožat), močan lovski nagon... Inteligence jim nihče ne očita, ravno nasprotno - to so zelo zelo brihtni psi in zato primerni za vse vrste šolanja  Za dlako pa še vedno trdim, da je povsod. Resnično povsod.

Je pa vsak kuža tako kot vsak človek zgodba zase. To si tudi ti vidra že verjetno opazila, če si se uspela prebiti skozi vseh 120 strani, ki smo jih v nekaj letih tukaj spisali tisti, ki imamo MT-je radi. Če ti je pasma res všeč - pogum! 

[botticelli]

Malo berem tudi različne teme in sem se odločila komentirati glede dlake - sicer doma imamo bistveno večjega psa z kratko dlako, in dlaka je tudi povsod in je ne moreš spraviti dol ker se dobesedno zapiči. In osebno vem, da je meni grozno živeti v takem in mi je zelo važno da ni pasja dlaka po celem stanovanju. Razen seveda da mora biti tudi pes karakterno primeren meni. Se pravi, tudi če mi je pasma zelo všeč, je zelo velik minus dlaka. Ker pes je skoz zraven mene, je v mojem naročju, na kavču, v postelji, na vseh stolcih... in si ne predstavljam da imam polno dlak dobesedno vsepovsod. No v razmislek vsem ki se odločajo za kratkodlake pasme - mogoče se to ne zdi velik faktor na začetku, ampak zna biti kar pomembna stvar o kateri je vredno zelo razmisliti.

[vidra]

Pasma MT mi (nam) je karakterno blizu. Dlaka me sicer osebno ne moti tako, čeprav zna biti mokra dlaka precej neprijetno dišeča in marsikoga odvrača - predvsem obiskovalce. Pa tudi moji družinski člani ne bi bili nad tem navdušeni  . Tako da so mi takoj rekli, da ovčarji odpadejo. Seveda na karakter družine odpadejo vsi smrčki, ki jih je potrebno po rokah nosit, pa vsi, ki potrebujejo dodatno takšno in drugačno nego. Radi imamo pristne pasme. Čez vikend smo imeli pasje obiske in videli, da se bo z malo pogostejšim sesanjem dalo težave odpraviti. Mene sicer osebno še najbolj skrbi to, če bom zmogla (in znala) psa naučiti vseh manir ;-) Tako da se bom najbrž še kaj oglasila in vas pobarala za kakšen nasvet.

Ste pa na forumu objavile super slikce, da psa že komaj čakamo ;-)

[varja]

Ne vem kaj mi je bilo, ko sem jo spodbujal da jih je preganjala z dvorišča. Še več. Pomagal sem ji Embarrassed. Še mladička sem jo vzel pod pazduho in letal z njo za mačkami. Da je videla kako to zgleda. In kako naj ji zdaj razložim da to ni prav in ne sme?

še dobro, da si sam napisal, da to ni ok. 

vidra, katere pasme je pa potrebno po rokah nosit???      

Glede dlake: sicer imam druge pasme in mački, ampak največ dlake imam od kratkodlakega muca, od vseh ostalih čupavih pa ne, če pa že, pa ta dolgo najlažje odstranim.

[teycha]

Dlake je pri MTjih res ogromno - sploh ne vem od kje jo imajo toliko, glede na to da ne slovijo ravno kot močno odlakani - pri nas je povsod, postelja, obleke (sicer tu še nekako gre ven s sušilcem). Če nekaj časa ne sesaš se po tleh naredi tak fin črn tepih  En primer, ki realno pokaže koliko in kako zahrbtne so te dlake: veste tiste poceni flisaste dekice iz Ikee? No ko na tistem pes ene 3X leži - nimaš šanse da boš dobil dlake ven - lahko pereš, sušiš itd. bela dekica bo zelo kmalu postala črna.

Je pa ena super stvar pri tej pasmi: nimajo nobenega vonja, resnično nobenega. Ko so mokri je vonj po vlagi ampak ko se posušijo se jih ne voha več nič. Meni je to res super. Tuširat jih praktično ni treba razno če se v drek namočijo  No ja mi vseno se ene 4krat na leto s šamponom umijemo, da pol 3 dni diši kot rožica. Mokre noge po sprehodu pa kar z otroškimi vlažilnimi robčki brišemo.

– preveliki bojazljivosti psov
– lovskem nagonu psa
– preveliki terierski trmi
– zdravstvenih tegobah - omenjate npr. bradavice

Pa še moj komentar na tole:
-Bojazljiv moj ni, kakšnega velikega desca sicer običjno nalaja v stilu 'nič mi ne moreš tudi če si velik', do ostalih ljudi ni problemov oz. so ker ga je treba držat, da ne skoči v naročje od navdušenja. Do psov je malo drugače, vedno počaka v prostoru (od strahu), da drugi pes pride do njega potem se pa hitro sprosti, če ga pa drugi pes kaj začne kregat se pa takoj nazaj postavi.
-Lovski nagon sploh ne sprobavamo, ker vemo da nebi prišel nazaj (nekako tako kot je bev rekla - lahko s pršutom zadaj mahaš) tako da ga nikjer v celoti ne spuščam. Če že je na 10m štriku. Luknje koplje po vrtu, ko mu je dolgčas in se tako sam zabava (nikoli pa v naši prisotnosti, samo če je kdaj malo sam).
-Trma je velik problem pri nas - če se mu ne da, ali se mu zdi kakšna vaja neumna, ali je pač nekaj drugega bolj zanimivo, on ne bo delal nič - pa je lahko za nagrado pršut, igra, crkljanje, zabava, - nič. Tudi mu lahko kažem tono spoštovanja (kakor je napisal dule), ne morem nikakor reči da je ubogljiv. Če se mu ne da, se mu ne da in ga v delo ne prepriča nič. Sama bi temu rekla pes, ki se ga težko motivira - ampak kakor jih jaz poznam je samo moj tak.
-Zdravstvenih problemov nimamo nobenih.

Še ena zanimivost - doma meni moj skoz sledi po hiši in po vrtu, vstanem gre že za mano tudi če trdno spi itd. Ko smo na sprehodu ta navezanost izgine, pa se lahko še ne vem kako trudim za njegovo pozornost. To sicer počasi odpravljamo s pravo šolo ampak prostovoljno na sprehodu mu jaz nikoli ne bom prioriteta (kot naprimer nekateri psi, ki vedno gledajo in preverjajo kje je njihov lastnik tudi ko so 'prosti') - vse ostalo ga bo bistveno bolj zanimalo.

[kalsang]

Vidra, katere so pristne pasme?

[vidra]

Varja, majhne kužke je pogosto potrebno po rokah nosit, vsaj lastniki jih nosijo. Saj imam lep košek na mestnem kolesu, pa vseeno. Pa nimam nič proti majhnim kužkom, da ne bo pomote. Saj so simpatični in me vedno v smeh spravijo, samo imela jih pa ne bi - ops, da se ne bom zarekla ;-) Sem namreč karakterno precej živahna, hitro hodim, hitro govorim... in do nedavnega psov izpod 50 cm plečne višine še pogledala nisem. Pa tudi z bernardincem bi se težko sprehajala, ker, vsaj tiste 4 ki jih poznam, bi ob njih kar precej sopihala ob njihovi ležernosti ;-). Kalsang - pristne pasme ;-) Mogoče bi bilo bolje, če bi rekla prvinske ;-) Se opravičujem - sem le ljubitelj živali in veliko pasem ne poznam. Imam izkušnje - osebne, ali prek prijateljev z nekaj mešančki - takšnimi in drugačnimi. Saj vem - vsak bi dal prednost svoji pasmi in se potem hitro čuti užaljen, če kdo kaj čez pasmo reči. Ljudje smo na srečo različni, in na srečo so tudi psi različni, tako da si vsak lahko najde sebi sorodno pasjo ali mačjo dušo, če to želi. 

Vesela bom še kakšnih MT izkušenj, saj si želim pasmo čim bolje spoznati. Zaenkrat se mi zdi, da nam je pasma pisana na kožo in, da boljšega psa glede na vse družinske člane in pogoje bivanja, ne bi mogli najti. Res pa je tudi, da psa nisem pripravljena iskati po celi Evropi. Iščem družinskega ljubljenčka ;-)

[botticelli]

Vidra... koliko pasem si pa imela priložnost spoznat v živo - da si videla več predstavnikov in kakšni dejansko psi so?

Se tudi jaz ne strinjam z tem da so nekateri psi samo za po rokah nositi - takšne jih naredijo lastniki Je pa res da nekateri so taki zaradi takih ali drugačnih zdravstvenih težav. Imam doma yorkshire terierja z luxacijo patele, ki nikoli nebo laufala niti hitro hodila niti mi noče hoditi po šodru, ker je res pritlikavka (1,2kg). In ker je to zelo frustrirajoče jo pač nosim, ker sama tako želi.
Če je pes zdrav, tudi če je miniaturc, lahko sam hodi (ok izjema zelo natrpanih krajev kjer ti ga lahko pohodijo )
Skratka noben pes ni narejen za v naročje v osnovi

[vidra]

Saj sem vedela 

Nekaj drugega me zanima - kako poteka pri vas novoletno razgrajanje (beri: petarde) in psi? Vem, da so razlike - poznam nemškega ovčarja, ki se stiska lastniku v naročje, pa male smrčke, ki veselo lajajo naokoli. No, kakšne so vaše izkušnje, kako mirite živali in sploh kako se prebijete skozi te norije?

[botticelli]

Moja Lin niti ne mrdne, pa ni važno kako poka Yorkica pa ne mara pokanja, se pač skrije in zaspi.
Tako da je ful odvisno od tega, kako je pes socializiran - mora biti od prvih tednov izpostavljen raznim zvokom, hrupu, ... pa tudi kasneje ko odrašča. Pa potem je veliko od tega kako lastnik odreagira. Če si ti v stresu, bo tudi pes. Če ga pomiluješ, se bo še bolj smilil samemu sebi in bo vse skupaj še huje.

[teycha]

Naš je lanski ljubljanski ognemet prespal   pa je res močno pokalo. Tako da mi nimamo s pokanjem nobenih problemov in ga ni potrebno nič mirit.

[kalsang]

Vidra, mali psi so lahko zelo športni, karakterno stabilni in prav nič jih ni treba po rokah nosit. Živim z dvema majhnima psicama, ki me redno spremljata na izletih v hribe, potovanjih, obiskih v domu za ostarele, obe sta opravili kar nekaj tečajev v pasji šoli (poslušnost, RO), z eno od njiju bom šolanje še nadaljevala itd. Tisto o psih na baterije in v damskih torbicah so stereotipi, ki so jih zakrivili ljudje in nimajo nič skupnega s specifikami posameznih pasem.

Prvinske pasme - hja, med njimi so na primer tudi tibetanske pasme, pa čeprav bi jih na primer ti dala med salonske pse. Splošna predstava o prvinskosti je v resnici dosti zgrešena. Ljudje mislijo, da mora pes biti čim bolj podoben volku, da je "taprav". Pa ni čisto tako. Ko so znanstveniki preverjali, katere pasme psov so po genetskem zapisu najbližje volku, so na veliko presenečenje širše javnosti ugotovili, da so to pekinčan, shih tzu in samojed. Zanimivo, kajne.

Kot si že sama ugotovila, vsak si izbere svojo pasmo glede na svoj življenjski slog, pričakovanja, nenazadnje estetski okus. Tako je tudi prav. Vendar je treba paziti, da se pri tem preseže stereotipe, saj lahko na koncu pristaneš pri pasmi, ki ti sploh ne ustreza. (S tem ne mislim osebno nate, govorim na splošno).

Glede pokanja - zelo je pomembno, kako se sam lastnik odziva na te situacije. Ko poči petarda, lastnik nikakor ne sme v lust skočit, panično preverjat, če se pes boji, ga k sebi stiskat itd. Če je le mogoče, se mora obnašati, kot da se nič ni zgodilo. Popolnoma ignorirati pok. Pes se namreč ravna po svojem lastniku. Če se ustraši lastnik, se bo ustrašil tudi on. Ko smo še živeli v stari Ljubljani sem z ignoriranjem pokov, petard in raket dosegla, da moji psici nista niti trznili ob kanonadah, ki se vrstijo ena za drugo v veselem decembru.

[varja]

Varja, majhne kužke je pogosto potrebno po rokah nosit, vsaj lastniki jih nosijo.

Hvala za tvoj odgovor. Vsekakor se pa kot lastnica majhnih smrčkov, kot jih ti imenjuješ, ne strinjam. Podpišem se pod odgovor Kalsang in Boticelli-
Vsak ima pač svoje mnenje, žal mi je le, kar marsikatera manjša pasma ( majhen smrček torej ) "nastrada" ravno zaradi takšnih zmotnih prepričanj.

Saj vem - vsak bi dal prednost svoji pasmi in se potem hitro čuti užaljen, če kdo kaj čez pasmo reči. Ljudje smo na srečo različni, in na srečo so tudi psi različni, tako da si vsak lahko najde sebi sorodno pasjo ali mačjo dušo, če to želi.

Jaz absolutno ne dajem prednosti svoji pasmi, nasprotno, marsikomu jo odsvetujem, saj jih ima za majhne smrčke, ki so rojeni za življenju na kavču, tako da se nisem oglasila zaradi tega.  In užaljena zaradi takšnih izjav vsekakor nisem, zakaj bi bila zaradi takšne izjave užaljena.  Kot si napisala, pasem je dosti in vsak najde sebi primernega. Tako da ti želim veliko sreče in veselja ob iskanju svojega psa in življenja z njim. 

[deteljica]

no tolk ste se razgovorili, da bom še jaz kaj pristavila, čeprav nimam te pasme  . Imam pa lastnosti te pasme v drugih pasmah razporejene  .

glede velikosti: So majhne pasme in res majhne pasme. Npr yorkiji in maltežani zmorejo zagotovo manjšo km, predvsem, če ima kdo ambicije, da bo pes tekel ob kolesu, ali pa pozimi v gore hodil. Ne razlagat, da to ni res. Celo lovci z jazbečarji delovne vzreje v polni kondiciji ugotavljajo, da so ti psi v snegu neuporabni, čeprav sicer lahko gonijo po zahtevnem terenu.
En navaden sprehod mestnega človeka pa vsekakor zmorejo tudi najmanjši baterijci  in nedeljski izlet tudi. Ampak spet tu bi jaz imela kar slab občutek s čivavekom po natalačeni Čopovi ulici hodit, ker bi me skrbelo, da ga kdo pohodi- pa čisto resno brez zaj#!cije mislim to in nečudim se, če marsikdo izjemno majhnega psa v  gužvi raje nese.

Glede lovskega nagona. Zdi se mi , da pretiravate. Redkokatera pasma je popolnoma brez nagona na divjačino ( nektere družne pa mogoče kakšen molos). Sicer pa ima redkokateri pes sam od sebe zanesljiv odpoklic, če mu pred nosom skoči zajec, srna ali mačka. Obenem , če se zadeve lotimo od začetka striktno ( ščuvanje seveda ne sodi zraven  ) imamo lahko tudi z lovskimi in pratipskimi pasmami ( ki so še bolj zahtevne glede tega) psa dovolj dobro pod kontrolo,da z opazovanjem vedenja in okolice lahko odpokličemo psa, še preden gre v pogon. Če jaz z nemškim lovskim terierjem, ki ima vse prednike in lovski izpit z najvišjo oceno za gonjo, lahko hodim po gozdu brez vrvice mislim, da bi to moralo bit izvedljivo tudi s pasmo, katere vzreja in uporaba že dolgo ni več v lovskih rokah. Vsekakor niso glede divjačine nič bolj zahtevni kot npr psi službenih pasem. Pa še v primerjavi s kakšnim malinoisem, NO  ali dobermanom zagotovo ne naredijo škode, če že poterajo.

Glede dlake- tudi jaz opažam, da so kratke dlake bolj nadležne in da nimajo nekega urnika menjave. Obenem pa je drastična razlika med vzdrževanjem dolge in kratke dlake. Borderja moram čisto vsak dan stuširat - med prsti, rep in trebuh do polni blata. Tudi resasto terierko moram stuširat, čeprav ostane na njej 10 x manj blata. Kartkodlake kelpijke pa ni treba oz izjemoma. Po kratkem izpustu za lulanje ji ni treba prat ali umivat nog- drugima dvema obvezno , če je dež in blato.
Za zmanjšat dlako na minimum se je meni pri kratkodlakih (doberman,kelpie) obneslo- sesanje (psa) in krtačenje z gumijasto krtačo. Zelo pomaga dodajanje biotina. Vsekaor dlake ne odpadajo toliko, da bi se videle po tleh ali oblačilih. Se pa opazijo kdaj na belih rjuhah in ja - zapičijo se v flisaste dekce, zato npr ni nujno imet belih, če imamo črnega psa  . Pa tudi  v dekice iz naravnih materialov se bistveno manj zapičijo  . Popolnoma pa so imuna na njih gladka pregrinjala  .

[dule]

Tole z lovskim nagonom mi je kar všeč. Pri nas smo bolj flegma in res nimam občutka da bi kdaj imeli probleme.  In Deli je res veliko spuščena, tudi v gozdu.
Dlaka...... zdaj ne zimo smo mi še vedno veliko zunaj. In Deliji se je dlaka neverjetno zgostila. Postala je tudi malo daljša in mehkejša, tako da se mi zdi da tudi bolj topla. In ko bo spomladi začela odpadati - bo kar veselo. 
Pa dajmo še kaj bolj spodbudnega. Kratka dlaka je v bistvu super. Na sprehodih ugotavljam da je naravna barva MTjev rjavo-siva blatna barva. Čiščenje pa je lahkotno. V banjo, pa odprem tuš in voda vse lepo odplakne (mogoče še malo podrgnem z roko). Potem pa še obrišem in je. Nobenega sušenja in fenanja ne rabimo. Šampon rabimo samo takrat, ko prepozno opazim, da je kakšen travnik sveže polit z ... saj veste. In tega vonja ni možno drugače odstraniti. Drugih vonjav pa Deli ne oddaja. No ja, razen ko spušča pline.
Poslušnost - tukaj pa ne morem realno oceniti. Sem pač tak, da si zapomnim samo dobre stvari. Morda se bo javil kakšen sošolec, ki lahko od strani bolj realno oceni. Meni se zdi da je vse naj naj. Itak.

[casper]

Ker pes je skoz zraven mene, je v mojem naročju, na kavču, v postelji, na vseh stolcih... in si ne predstavljam da imam polno dlak dobesedno vsepovsod. No v razmislek vsem ki se odločajo za kratkodlake pasme - mogoče se to ne zdi velik faktor na začetku, ampak zna biti kar pomembna stvar o kateri je vredno zelo razmisliti.

Botticelli: odlično zapisano. Zgolj v razmislek. Jaz priznam, da sem takoj po prihodu iz porodnišnice dobivala pike na vse pasje dlake našega Casperja, ker sem se šele ob dojenčku zavedala, da smo res po celem stanovanju praktično pokosmateni  Ampak sedaj je že bolje, pa tudi sesamo skoraj vsak dan, ne gre drugače  Si pa ne predstavljam, da bi imela dobermana, ki ima recimo podoben tip dlake...

Vidra: tudi mančestra se da lepo po rokah nosit, ampak saj so ti že drugi povedali, kako je s tem. MT je prvinski pes, a je tudi zelo crkljiv in rad zleze v naročje. Ne bi rekla, da je imun na čohljanje   

S petardami mi nimamo težav, sploh ne trzne. Ni pa imel do sedaj nobene ekstremne izkušnje kot recimo Beti.

[vidra]

Vsem trem - Deteljici, Duletu in Capserju, hvala. Ste kar potrdili moja razmišljanja.

Hvaležna sem vam za vse prigode in nezgode, ki ste jih opisali v forumu. Na ta način ste mi pasmo približali. Res pa je, da sem se uspela srečati s kar nekaj MTji in z vsakim srečanjem sem nad pasmo bolj navdušena.

Z veselem vam bo sledila (zato kar pišite ;-)) in čez nekaj mesecev, če ne prej, ko bo smrček pri nas doma, se javim. 

[teycha]

Jaz bi samo še en komentar na deteljico dala: se namreč povsem strinjam, da ni škode če MT potera srno, zajca ali kaj takega. In mene osebno nebi motilo če bi kdaj za kom stekel. Je pa problem v tem da sem 99% da nebi več prišel nazaj. Moj je namreč tak flagmatik, da mu je zame vseeno. In bi verjetno šele tam nekje v Domžalah pogruntal da mu nekaj fali. Če bi imela pa bolj izdelan odpoklic - kot ga imaš naprimer ti, in bi pes za 'ziher' prišel ob prvem klicu še predno bi srno zagledal, potem je pa seveda druga zgodba. In do tam je, vsaj pri naju, še zelo zelo daleč, ampak delamo na tem.

Je bila pa naša flisasta dekica samo prva bela. Zdaj kupujemo samo temnejše barve