Prav fino se je spet poživil tale kotiček foruma.
Dajmo še malo predelati lovski nagon in poslušnost.
Včeraj sva jo z Deli šibala čez travnike -
spet
. Bila je spuščena -
spet
. V daljavi, kakih 150m stran sem videl srne -
spet
. Mogoče kakšno sekundo za mano jih je začutila (ker je toliko bolj pri tleh dvomim da tudi videla) tudi Deli. Potem pa se je začelo v trenutku. Hkrati ko se je pognala naprej sem dal komando NE. Nekaj deset metrov je dirjala, potem pa je do njenih možgančkov le prišel signal, da pravzaprav ne dovolim. In ne boste verjeli. Ustavila se je
. Ko je stala, se je revica od razburjenja kar tresla in pogledovala - srne, pa mene, pa spet srna, pa mene kar nekaj časa. Lepo mirno sem jo še opozoril da nisem dolovolil in bi bilo fino, če pride k meni. Končno se je odločila in z visoko dvignjenim repom je veselo priskakljala k meni. S tisto veselo, lipicansko poskakujočo hojo. Če bi bila človek, bi prisegel, da je ponosna sama nase. No, tako pa sem bil le jaz ponosen nanjo. In nagrada je bila temu primerna.
Torej, tudi pri bolj strogih merilih kot so moja
, bi lahko rekel da se MTje lahko kontrolira tudi ko pridejo na sled. Bravo Deli.