Recimo, da je minimalna verjetnost obolenja...recimo, da v 5 leglih moraš samo enega mladiča dat uspavat...
je zame že to nedopustno. To so zmožni narediti taki vzreditelji, ki nimajo več pravega osebnega kontakta do svojih psov.
Taki, ki imajo recimo 15, 20 ali še več psov...ne morem si predstavljat od moje pupike mladiča dat uspavat...oni tega
več ne čutijo in zato upajo tvegat. To zame pol več ni vzreja kakor si jo jaz predstavljam...to že meji na produciranju...
ker niso več v taki meri prisotna čustva, morala, jubezni do svojih psov, do pasme. Pol je mogoče boljše, če producirajo
obleke, obleke lahko vržeš v koš. Mogoče imajo dobro, kvalitetno vzrejo, vendar zame to niso ljudje ki bi jih spoštovala.
Razlika je v tem, da bolezen se vedno lahko pojavi...vendar oni s njihovim početjem to še provucirajo.