Alma, hold your pants on, ne vem, zakaj si se tako razburila, saj napisano ni letelo nate (na tvoje ravnanje s tvojimi psi), dvomim tudi, da si se direktno prepoznala v 'slabi skrbi za psa'.
Vem, da je to tema o dolgodlakih škotih (hvala, sem pismena, prisežem, da ne narekujem svojemu psu, ki tipka
), zato sem tudi napisala, da dopuščam možnost, da
dlaka potrebuje več mesecev za prit nazaj v zgledno stanje - mišljeno je bilo seveda predvsem za dolgodlake pasme, kjer je razlika toliko bolj očitna, torej se je najbrž nanašalo na dolgodlakega škotskega ovčarja, saj kratkodlakih dolgodlakih škotov še nisem videla
.
Moje pisanje je letelo na tole:
Ni mi pa jasno, kako naj bo vzrejna, torej zame to tudi pomeni razstavno uspešna (uspešnost je relativna) tudi aktivna agility psica? Saj, če želiš imet recimo dve legli...lahko se računa recimo 5 mescev, da po kotitvi pride v kondicjo...prej se ne more razstavljat in ne verjamem, da tudi tekmovat...torej to je na leto računamo - pol leta...psice kotijo v "najboljših letih" recimo pri dveh, treh ali štirih...to so tudi sigurno najboljša leta za tekmovanje ali? Torej za tekmovanje tudi delno odide čas. Sreča je, če psička koti kadar ni tekem, recimo pozimi. Če pa ne, pa še več časa odide.
Vprašala si, kako, jaz pa sem ti odgovorila, kako. Brez večjih težav. Sem pa v prejšnjem postu eksplicitno napisala - psica, s katero se dovolj ukvarjamo. Jasno, če psica v življenju ni naredila enega spuščenega 'Poleg', pa hočemo tri mesece po kotitvi it na tekmo po B-BHju, lahko o uvrstitvi le sanjamo, če pa se s psico generalno dovolj ukvarjamo, potem ni absolutno nobenega problema.
Kot sem napisala, vsak se sam odloči, kaj bo s svojim psom počel in česa ne. Ampak nekaterim pač niso prioriteta kič fotke z razstav, pač pa želimo s svojim psom predvsem aktivno preživljati prosti čas; drugim so prioriteta razstave, tretje pa zanimajo le razstave in sploh nič drugega. Vse to je popolnoma legalno. Ampak iz tvojega pisanja je bilo razumeti, da se ne da uspešno kombinirati razstavne kariere in dela; ker sama razstavljam in delam mnogokaj s svojim psom, se mi zdi, da sem dovolj kompetentna, da na to odgovorim. Ne, nimam psice, sem pa tako v razstavnem kot v delovnem svetu in vidim, kako stvari gredo. Ti si pa zelo aktivna v razstavnem svetu, v delovnem pa niti najmanj, naključni bralec bi pa tvoje pisanje lahko razumel kot sveto resnico - kar ni, in to skušam preprečiti. Vprašala si, kako je lahko razstavno uspešna psica uspešna tudi v agiju. Z lahkoto, ker če dovolj delamo z njo, izgubi le dva do tri mesece intenzivnega dela (kot že napisano v prejšnjem postu), za razstave pa potrebuje dlje časa, če ne zaradi seskov pa zaradi dlake. Edina možna ovira pri kombiniranju tega dvojega je, da se kdaj kaka razstava pokriva z agi tekmo. Ampak ker najbrž z 'uspešno razstavno in agi kariero' ne ciljamo na to, da bo psica pobrala vse BISe in zmagala 3/4 agi tekem, to niti ni ovira, kajne?
Še zadnjič, moje pisanje ni letelo na finančno plat skrbi za psa. Psom po domače povedano dol visi, koliko zapravimo zanje. Dosti bolj kot konzervo za jurja cenijo uro aktivnega ukvarjanja z njimi in če imajo dovolj naše pozornosti in je naš medsebojni odnos tak, kot se šika, potem ni noben problem kombinirati n različnih stvari. Če nam je to seveda sploh v interesu.