Moram še jaz malo povedat svoje mnenje ...
Mislim, da je tole parjenje merlov čisto neprimerno z vidika nekega normalnega odnosa do reje živali kot naj bi ga imel človek, ki se s tem ukvarja (torej poklicno in strokovno). Pa tudi, če je le ljubitelj, mora le poznat osnove genetike in varovanja zdravja živali, pasme ...
Tudi mene to jezi in ne razumem tega pohlepa po "proizvodnji" lepih, pametnih, uspešnih ... živali, ki prinašajo dobiček in slavo. Slabši so samo še tisti, ki jih "valijo" kar v tovornjakih ob avtocestah in nato prodajajo nevednim naivnežem - npr. tako je v Italiji z border collieji, sem slišala od Italijanov. ampak to so nekakšni neizobraženi cigani, ki to počnejo kot vir zaslužka za preživetje. Ampak od normalnih, izobraženih ljudi, ki naj bi bili ljubitelji in poznavalci živali, pa človek pričakuje vse kaj drugega.
Zakaj pa ne bi tisti, ki so strastno zaljubljeni v svojega merla, začeli iz njega kar klone delat (to najbrž kmalu pride na vrsto
). Saj so že znani taki primeri, ko je bogatašu umrl ljubljeni psiček in je dal zamrznit njegove celice ... In potem je dobil 9 svojih ljubljenih psičk, oz. njenih kopij. Srčkano, a ne? Samo malo dražje je pa res, kot križat dva merla, potem pa nekaj mladičkov uspavat, če so revčki zaradi "igre narave"pohabljeni.
Mislim, človek je pač v svoji zmedenosti in ozkogledosti - zaradi pohlepa seveda in še česa - sposoben nelogičnih in zelo nenaravnih neumnosti vseh vrst (mislim, da se sicer takim človeškim dejavnostim reče perverzija). Ampak narava potem k sreči vedno to nekje popravi ... Naj neham s to temo
Tale Billy je res lep mladiček (ne glede na belo liso
). Ampak opažam, da imajo ti vaši lepi košati škoti zelo grobo (trdo) dlako
To se mi zdi škoda.
Kak teden nazaj sem srečala pod Grmado eno gospo s triletno psičko soboljeve barve (lepa, srednje temna) in lepim belim ovratnikom - baje je uvožena iz Hrvaške. Imela je na otip in izgled zelo lepo dlako, normalno gosto in dolgo ter MEHKO, da ni čutit kot medved, ko pobožaš. Tako in še boljšo je imela tudi moja Inka in bila je enkratna za božat. Tudi moj Taras je tako prijeten za božanje. Meni se zdi pri psu, če je srednje ali dolgodlak, to zelo pomembno - sej vemo, da je to že del pasje terapije
.