Men je tudi psička na prvi pogled bolj všeč.
Malo za nazaj o ušesih: Valjar bi imel tudi verjetno bolj pokončne uhlje, če mu ne bi masirala in malo zalimala uhlje. Meni je pač bolj všeč če ima malo povešene konice.
Ker imam psa s takimi problemi, sem ponavadi bolj pozorna na obliko uhljev pri škotih. In se mi zdi, da obstajata dva tipa pokončnih ušes - eni so taki kot jih ima valjar in (meni osebno) izgledajo grdo če so pokončni. Ker se vidi v obliki uhljev, da bi morali biri prepognjeni in nekako ne pašejo na psa, so samo malo premjhni in se pač ne povesijo (bom imenovala tip 1). Drug tip (tip 2) pokončnih uhljev pa so taki, kakršne imajo ponavadi kakšni mešanci s škoti. In taki uhlji so normalno veliki, ampak vseeno pokončni (kakšena pokončnouha pasma med predniki).. ne vem, mogoče je fora v tršem hrustancu. No in taki uhlji pa se mi zdi da čisto lepo, skladno pašejo na psa, tudi na škota (po standardu je to seveda napaka).
Druga stvar, ki pa sem jo opazila, je pa kako se povešenost uhljev deduje. Pri tipi 1 se s pravilnimi kombinacijami to napako v nekaj generacijah odpravi. Pravilna kombinacija pa ni parjenje s psom z obratno napako (s preveč povešenimi uhlji), ampak s psom, ki ima med predniki le pse, ki imajo naravno pravilno nošene uhlje. To pomeni, da so se v tem psu "nakopičili" geni za pravilna ušesa, na svoje potomce bo torej po vsej verjetnosti prenesel gene za pravilna ušesa. Če imamo srečo in ima ta pes tako "močne" gene za pravilna ušesa, imajo lahko že v prvi generaciji vsi mladiči ali pa vsaj večina pravilna ušesa, če pa imamo smolo, lahko imajo še vedno vsi mladiči pokončna ušesa. Ampak če te potomce še enkrat parimo s psom, ki ima močne gene za pravilna ušesa, je v naslednji generaciji veliko večja verjetnost, da bodo imeli mladiči pravilna ušesa. Odvisno seveda od tega kako močne gene za pokončne uhlje ima pes, ki ima napačna ušesa.
Neprimeren pes za parjenje s psom s pokončnimi uhlji tipa 1 pa bi bil seveda pes s kakorkoli napačnimi uhlji in tudi pes, ki ima sicer
naravno pravilne uhlje, ima pa npr. njegov brat nepravilne, pa njegov dedek, pa babica.. V tem primeru je ta pes (oz lastnik) sicer srečnež, ker ima pravilne uhlje, ampak obstaja velika verjetnost, da v sebi nosi tudi gene za nepravilne uhlje, ki jih lahko prenese na potomce. Verjetnost, da bodo imeli mladiči v takem legu pokonča ušesa je veliko večja kot pri prejšnem primeru.
Pri tipu 2 je napako težje odpravit, saj imajo v bistvu celotni uhlji napačno anatomijo. Takih škotov na srečo nisem videla veliko (saj imajo taka ušesa res večinoma samo kakšni mešanci s škotom, al pa razni nerodovniški, čistorkvni, 3/4 škoti..), ampak domnevam, da je genetsko gledano ta napaka primerljiva s tem, kot če bi imel škot taka ušesa kot labradorec in posledično je za odpravo take napake potrebnih veliko več generacij. No, takšni psi pa bi po mojem mnenju morali dobiti vzrejno prepoved. Pse z napačnimi ulji tipa 1 pa se po mojem mnenju lahko uporablja v vzreji, seveda v primernih kombinacijah. Sploh pa v teh časih, ko se počasi uveljavjlajo genetski testi za dedne bolezni in izkoreninjanje le-teh.. Po mojem mneju ima večjo vzrejno vrednost pes, ki je CEA clear in ima pokončne uhlje (tipa 1), kot pa pes CEA affected.
Še par dodatkov:
- Oblika in drža uhljev je seveda dedna stvar! V zgornjih vrsticah sem govorila samo o naravni drži uhljev. Kar se psu zgodi po rojstvu (oz natančneje po oploditvi) se ne deduje!
- Izraza uhlji in ušesa seveda, ne pomenita isto, če sem se kje zmotila in napisala ušesa, sem mislila na uhlje.
- "Močni geni" - to je sicer moj izraz, mislim pa na podobno kot dominantni geni. Pri uhljih se ne more govorit o dominatnih genih, ker se ne dedujejo tako preprosto kot npr merle gen ali CEA, ampak za obliko uhljev je odgovornih več genov.. (Izmišljen primer: za držo uhljev je odgovornih npr. 8 genov. Če 5 od teh 8 narekuje prepognjena ušesa, 3 pa pokončna, bo imel pes verjetno res prepognjena, ampak to niso močni geni za prepognjena. Močni bi bili 8 za prepognjena 0 za pokončna. in isto za pokončna. če je npr 7 za pokončna, so to močni geni za pokončna ušesa. Navzven se to seveda ne da videt, lahko pa se razbere iz prednikov in sorodstva). Močne gene za neko lastnost pa dobimo s parjenjem psov nekaj generacij, ki se v tej lastnosti ne razlikujejo.
Urša in Sandra, upam da nista jezni če omenim Melly in Foxy. Foxy ima uhlje tipa 1, Melly pa tudi malo (en uheljček se občasno malo postavi pokonci) - Foksyjini geni za pokončne uhlje so močnejši od Mellyjinih. V primernih kombinacija bi imeli vsaj od Melly verjetno vsi mladiči prepognjene uhlje (po mamini strani imata vsaj nekaj "prepognjenih" genov - Donna in Glady imata obe naravno lepe uhlje), v neprimerni bi se pri obeh psičkah pojavili mladiči s pokončnimi uhlji. Pri kobinaciji Valjar&Luna (Valjar pokončni, Luna upognjeni) sicer ne vem kakšen je točen "rezultat". Zdaj poznam samo Ruby, ki ima prav lepo naravno prepognjena uhlja. In kolikor se spomnim mladičkov, je imel samo en malo bolj štrleča ušesa, ampak ne vem če so se mu dejansko postavila pokonci, ali ne. Katie pa vem da bo ravnala pametno in pri morebitni paritvi Ruby (ki ima med predniki pokončnouhe škote) in izbrala samca, ki ima naravno lepe uhlje in njegovo sorodstvo tudi. (Amdroma linija ima torej kar močne gene za naravno lepe uhlje
)
Aja pri paritvi pokončna uhlja x preveč povešena uhlja, je kakšen mladič že lahko zlata sredina in s tem pravilna uhlja, ampak to nikakor niso močni geni za pravilna uhlja (pazljivost pri nadaljih paritvh!), lahko pa so mladiči tudi s pokončnimi in tudi s preveč povešenimi. Pač genetika je preveč zapletena da bi se lahko točno napovedalo, nikoli ne moreš zagotovo vedet, kdaj kakšna napak od več generacij nazaj "udari ven".
No to vse je zraslo na mojem zelniku in so samo moja opažanja, razmišljanja in predvidevanja, nisem črpala iz nobene raziskave, zato ne izključujem možnosti, da se motim.
Ups, spet sem napisala skoraj cel esej
Od Viti in Valja pa en pozdravček iz Barja, in drug iz Pokojišča (en nižji hribček pri nas).
