Tudi moja psička je že skoraj čisto oslepela, pa je stara sedem let. Ok, za 'bokserja' to niti ni tako malo, pa vseeno prehitro. Najverjetneje je posledica pretirano filanje s kortizonom.
Tako, da je treba biti tudi pri vseh zdravljenjih ful previden. Seveda pa zagovarjam tukaj dobre vzreditelje, ki se potrudijo s testi in naredijo maksimalno za zdravje psov! Veliko stvarem bi se dalo že s takimi 'malenkostmi' izogniti...
Kar hočem povedati je pa to, da nje to nič kaj ne moti, ona je isti norc dalje, samo mene včasih zbode pri srcu, ko jo gledam, čeprav ona veselo skaklja naokrog.
V mraku ali pod reflektorji ne vidi več skoraj nič, jaz pa še vedno pozabim, da ni isto kot prej in se včasih malo zaletimo kam z bučo. Ampak se ne damo, dokler
normalno nori in kaže željo po delu, vztrajamo. Sicer so naši treningi ROja bolj klavrni, ker je žal že vedno mrak in so naše vaje bolj uboge, malo kruto je, ko te pes veselo gleda v obraz, vsaj on tako misli, v resnici pa strmi kakih 20 cm proč od obraza.
Ampak hrenovko pa vedno takoj najde, hihihi.
Torej glavno je na nas, take stvari se pač zgodijo, že s kakim namenom, važno je, da psu dalje po svojih najboljših močeh omogočamo čimbolj kvalitetno in veselo življenje.
Torej, Yo, Habibi je gotovo prezadovoljen in presrečen, da je lahko pri vas.