Oprosti, ampak tudi z manjšim številom psov lahko kvalitetno vzrejaš. Imeti dvajset do trideset psov je norost. Razen če nimaš zraven še vsaj petih zaposlenih, da sfolgaš vsaj osnovno nego in vsakodnevno skrb za psa. Kje je šele ukvarjanje s psi? To, kar opisuješ, je samo korak stran od pasje farme. Ne govorim na pamet, sem tudi že sama videla takšne psarne in ob pogledu na kaj takšnega se človek resno vpraša, kje je tukaj ljubezen do psov! Ljubezen do pasme je premalo. V prvi vrsti moraš imeti rad svoje pse, da jim zagotoviš kvalitetno življenje, ki pa ni samo polna skleda vsak dan. Zraven pa moraš imeti rad tudi sebe, saj eden ali dva človeka preprosto ne zmoreta poskrbeti za toliko psov, ne da bi bila ves čas izmučena in ne da bi tudi sama živela v neprimernih pogojih.
Ustvariti idealnega predstavnika pasme? Če je to edini cilj in če je to ljubezen do pasme ... meni bolj diši po hlepenju po slavi in priznanju. Na račun tistih 20-, 30-ih ali še več živih bitij, ki živijo nekje tam ob tebi (ne morem reči s tabo).
Pes je v prvi vrsti živo, čuteče bitje, in ne sredstvo za izpolnjevanje lastnih ambicij. Vrhunskega psa ne dobiš avtomatično z maso vzrejnih živali, ampak predvsem z znanjem, podrobnim proučevanjem posameznih linij, dobrim poznavanjem genetike in predvsem z obilo ljubezni do psov kot svojih sopotnikov in hkrati do pasme, ker samo to zagotavlja etično ravnanje in čim manj ponesrečenih poskusov, ker vsak ponesrečen poskus v pasji vzreji lahko pomeni bolne, mrtve, tako ali drugače invalidne pse. Mislim, da si psi, ki nam pomagajo izpolniti naš cilj, ambicijo, željo, zaslužijo dostojno življenje od rojstva pa do smrti, kar pa v trumi 30-ih psov vsekakor ni mogoče.
Zelo dobro poznam psarno, kjer je trenutno več kot dvajset psov. Že nekaj let njihovi psi "skrivnostno" zbolevajo za avtoimunimi boleznimi, v tisti trumi psov lastnika psarne ne prepoznata psiholoških težav posameznih psov. Pravita, da imata vse neizmerno rada in da ljubita pasmo. Psi pa od 24 ur na dan živijo v neizmernem stresu, da ne govorim o neredu in smradu. In prav ta stres je glavni vzrok cele vrste obolenj med temi psi, pa tudi vse manjše plodnosti psic.
Zmernost je lepa čednost, zlata sredina pa najboljša pot do dobrih rezultatov.