Pa dajte no...takšno posojanje psov itd. je zame samo nabijanje lastnikovega ega in naslajanja nad uspehi, ki jih njegov pes dosega. Če bi imel resnično v redu odnos s svojim psom, če ne bi videl v njem samo pripomoček za uresničevanje lastnikovih kapric, psa ne bi mogel za tako dolgo dat od sebe. Jaz si ne morem predstavljat, da bi katerega od mojih dala kar nekam, kjer bi ga tujci vlačili po šovih in bi lepo prinašal beličke v denarnico z vsakim novim skokom
Res žalostno. In ljubezen do pasme se ne meri v količini obiskov razstav, je vse drugo prej na lestvici pomebnosti.Obsedenost z razstavami pa so itak pse pripeljale svetlobna leta daleč od tega, kar bi naj bilo pasje dostojanstvo. In psi so lahko urejeni in negovani tudi brez tedenskih kopanj, brez tupiranj, brez kilogramov pudra in brez neskončnih stanj na mizi za lepotičenje, ne rabijo pit iz napajalnikov, da si ne bi pobarvali dlak okoli gobca, ja pa ljudje božji, saj psi ja jedo in pijejo, skačejo po blatu, vejevju , podrasti (vsaj upam, no) in normalno je, da se dlaka umaže, uniči, potrga
In če imajo nekateri takšno prakso, in vem, da je celo pogosta, to ne pomeni, da je to v redu. Kaj, če je v nekaterih predelih sveta praksa, da otroci delajo, potem je to ok????Splošna praksa na tem svetu pa ja naj ne bi bila merilo za naše delovanje, ker splošna praksa je ponavadi zelo daleč od moralnih vrednot, ki se za človeško bitje spodobijo
Pa ne da mešam ljudi in pse, ampak oboji imajo čustva in sploh pri psih, ki so navezani na svoj doma in lastnike je to svinjarija, da se jih posoja okoli....in kaj na koncu vsa ta ceremonija prinese pasmi?
Na razstavah čist nič dobrega, ker čista razstavna vzreja prinese samo "lepoto" in nič drugega in vsakemu dobremu potencialnemu kupcu bi to mogla biti zadnja skrb koliko je lepotnih šampionatov.....prvo je zdravje, karakter, odnos vzreditelja do psa in takšni ljudje, ki posojajo pse po svetu so zame neprimerni vzreditelji in jih ne bi niti povohala in vsem bi svetopvala isto...v bistvu, preziram takšno početje z vsem bitom. Da o oddajanju psov na stara leta sploh ne začnem, ker lahko dobim čir na želodcu, že sama misel na to mi ustvari gnus nad takšnimi ljudmi. Namesto, da bi dali pokoj takšnemu psu kot mu pritiče, se ga je treba hitro odkrižat
Sama bom vedno kupila v prvi vrsti pri človeku, ki je pravi ljubitelj pasme, ki ve kaj ima doma, ki nekaj z njimi počne, ki do del njegove družine, del njegovega življenja, ne v prvi vrsti del razstavnih šovov v bistvu tudi ne samo delovno orodje. Ker če imam nekaj sama tako rada, potem bom vzela od človeka, ki čuti isto in mu je izkoriščanje za svoj napuh tuje.
In žalostno je, da vzreditelji niso več pesjanarji, malo srca bi pa lahko obdržali in vem, da je veliko vzrediteljev še v prvi vrsti pesjanarjev
