Jaz sem seveda ZA preglede, ki so za pasmo potrebni - za vsako je malo drugače. In če se je pri nekaterih pasmah pojavil visok % določene dedne hibe/bolezni, se je ravno zato, ker pregledov ni bilo oz. se niso delali ali pa so vzrejali samo za določeno lastnost. Saj ni treba kar vse iz vzreje potegnit - po pameti. Sploh če gre za recesivne gene. Ampak vedeti je treba status posameznega psa, da veš izbrat paritveno kombinacijo - da ne podvajaš. Ampak osebki s "slabimi" rezultati pač niso ravno zaželeni, oni drugi imajo prednost. Tukaj je morda resnica, zakaj nekateri nočejo testov delat.
Mislim, da ne gre za strošek testa - nekaterim je težko izločiti iz vzreje pse/psice, ki jih imajo v lasti , ker bi testi pokazali, da je to potrebno storiti. Zato bolje glavo v pesek - kar ne veš, ne boli.
Je tudi problem bolezni, kjer se točno ne da dokazati kako /pri kom je tveganje. N. pr. epilepsija - testa ( še ) ni. Jasno da se izloči vse bolane pse - je pa velik vprašaj kako daleč in na široko greš z izločanjem sorodnikov. Pa epi je grozna bolezen - tuid težko dokazljiva, kdaj/če je dedna.
V nekaterih državah imajo nekaj obveznih testov - ostalo po želji - ampak pes/psica, ki ima opravljene še dodatne teste ima pač označeno to - in ob tem se ve, da ima pač višji status. Enako mladiči.
Jaz delam vse mogoče teste in jih zahtevam tudi od samcev, s katerimi parim - pa mi ne bi bilo treba delat prav nič po vzrejnem parvilniku. Pač moja odločitev, ker hočem čisto, kar se da tudi za naprej.
Žal se mi pa zdi, da je osveščenost bodočih lastnikov premajhna in premalo vejo o vsem tem - morda ravno zato, ker so pravilniki za vzrejo tako, kot so. No je pa vsaj nekaj - nihče ne more rodovniško štepat 6-7 legel z eno psico, kot se dogaja tam, kjer ni vzrejnih dovoljenj - pa važno pod katero " zastavo se vzreja" FCI, AKC, ASCA..