lejdy, za srečanje ni nikoli prepozno, tako da... Sicer pa imam jaz tudi kar natrpan urnik zadnje čase.
Večinoma jo imam privezano, ker ni še dovolj skulirana, da bi jo brez skrbi spuščala. Spuščam jo na določenih travnikih (tudi na tem, ki je na fotkah) oziroma kadar ocenim, da jo lahko spustim. Pa še takrat ves čas oprezam naokoli, da jo še pravi čas pokličem in privežem, če je treba. Če npr. mačka prišiba ali kakšen spuščen pes ali pa srna, ona bolj ali manj preklopi na nagon. Se zapodi za bežečo stvarjo in me ne sliši (ali pa me noče slišati?). Skratka te stvari jo čisto prevzamejo, odpoklic pa (še) ni dovolj spiljen (mislim ob motečih dejavnikih), tako da ni druge, da jo imam do nadaljnjega več ali manj na povodcu. Že ko v gozdu zavoha divjad, se ji čisto odpelje. Jo navajam na to, da se obvladuje, ampak to je dolgotrajen proces. Danes začnemo spet s šolo - komaj čakam, da bova pilili poslušnost še ob prisotnosti motenj. V bolj urbanih okoljih je pa itak ves čas na povodcu. Skratka, pri tem se zanašam na občutek. Sploh pa mineva šele (no meni se zdi že) pol leta, odkar je pri meni. Nekatere njene reakcije na različne stvari šele spoznavam. Napredek je na vseh področjih že ogromen, bo pa verjetno preteklo še kar nekaj vode, preden bo iz 'pretežno navezana' postalo 'pretežno spuščena'.