Torej kot prvo sploh ne razumem, zakaj nekateri na vsa knačin hočejo delat primerjavo med neprimerljivim.
Ne moreš primerjat različnih disciplin- IPO, agility , freesy , freestyle, ples v paru z dvema psoma, sledarsk etekme, obedience in ralllyobedience inflyball in delo ptičarjev na Sežunu in itd - ni primerljivo.
Ker pravilnik postavlja pred vodnike in pse drugačne naloge in se drugače ocenjuje.
Kdor hoče kaj dokazati lahko dokaže samo tako, da izšola psa za dolčeno disciplino in pokaže, da je boljši od drugih oz, da se da narest boljše.
Potem pa primerja dosežke.
Npr za agitlity so trdili da je bolj enostaven od IPO ampak dejstvo je, da imamo pri agilityu svetovne prvake in drugo nmesto ekipno, pri sledarjih svetovne individualne in ekipne prvake v klasiki pa ...torej zame so slovenski agilitaši in sledarji boljši od IPO
in da je način šolanja v teh disciplinah boljši
.
Še bolj bedasto je primerjati posnetek oz delo zmagovalca nekega svetovnega (ali velikega) prvenstva z naključno videnim psom ene "vaške tekme" ali izpita po najnižjem programu. Običajno je vedno oni s svetovenega prvenstva boljši -a ne
. Če ni opazno boljši je zadeva res zaskrbljujoča
.
Npr pogled na kakšnega psa v agi1 , ki se prebija čez izpit in mukoma dosega maksimalni čas ali pa bega po parkurju in še malo ven, je res neprimerljiv z nastopom La na svetovnem prvenstvu
-čeprav gre za isti kinološki šport - mislim, da se s tem vsi strinjamo -a ne
Je pa dejstvo, da brez tisth , ki se mukoma prebijajo skozi nižje izpite s psi , ki jih pač trenutno imajo, ne bilo nikoli svetovnih prvenstev in bleščečih predstav posameznikov, ki imajo vzrejanega in kupljenega psa za namen točno določenih tekmovanj in piljenega od malega v točno določeno smer.
In dejstvo je, da so kinološke discipline namenjene prav množicam , ki se prebijajo skozi izpite, ne pa posameznikom na svetovnih prvenstvih. Kajti skozi te množoce se širi zavest o potrebi šolanja psa in o pomenu rednega dela z vsakim psom in skoz njih se še naširšo populacijo širijo sodobnejše in učinkovitejše metode šolanja in vzgoje.
Najboljši pasji šport je torej zame tisti, ki uspe pritegniti najširšo populacijo vodnikov v šolanje in po možnosti redna tekmovanja ( saj le tako se s spom redno dela vse življenje)
.
In v tem smislu je zame npr agility daleč premagal in presegel npr IPO.
In občutek imam, da bo Rally obedience daleč presegel in premagal obedience
In ko se bo to zgodilo in bo že na navadni vaški tekmi v
najvišjih razredih nastopalo po 50 do 100 tekmovalcev (kot v agilityu npr) potem bo med njimi zagotovo najmanj 20 takih, ki bodo vse delali popolno in bo odločal samo še doseženi čas v stotinkah sekunde.
Kdor v to dvomi , naj si pogleda kakšen posnetek, kako smo tekli na agility na Evropskem prvenstvu pred več kot 10 leti in primerja nastop takratnega evropskega prvaka, pa ne z aktualnim svetovnim prvakom
, pač pa z trenutnimi nastopi v enki, ker le to bo približno primerljivo