Tema: Strah pred ovirami

[malena3]

Ok, nisem točno znala skombinirati naslova, ampak ok, upam, da bom dovolj jasna.

Pri nas se ubadamo s strahom pred ovirami. No, gre za ovire, ki jih vadimo v mali šoli.
Najprej, tunelček. Ali se tunelček premika, ali ne, on enostavno otrpne, ko to vidi.
Prvič smo čakali 15 minut, da je šel skozi tunelček. Sem pač mislila, ok, prvič mu je, drugič bo boljše. Ko je šel skozi, je bil seveda pohvaljen, nagrajen, vse.
No, da ne pozabim omeniti, ne pomaga hrana, ne igrača, niti to, da gre malena v tunel, nič. On se upira, ko izgleda nekako tako, da se upre na vse 4 tačke ali se celo uleže.
Kak preskok, to ni problem.

Drugi problem je gugalnica, dila, karkoli. Čim on zagleda te predmete, otrpne.

In sem rekla, ok, bomo pa doma počasi probali. Sem naredila iz škatle kot nekak tunelček, samo prehod in zdraven postavila njegovo prijateljico labradorko, na katero je navezan, se razumeta in jo seveda posnema.
Sva lepo ene parkrat pogledala, kako je ona šla skozi škatlo, probava midva, nič. Ok, se gremo igro, ona vohlja, ona skoči, on vse ponovi, a ko je šla ona skozi škatlo, se je ustavil in uprl. In sem si rekla, sedaj pa tko, če se je nekaj namislil, potem bo sugurno šel, če ga malo spodbudim, sem mu dala sprednje tačke notri in me je presenetil, ker je postal naenkrat težek kot beton. Nisem ga mogla premakniti niti za centimeter.
Potem sva nehala za tisti dan.

Danes sem postavila malo dilc, najprej samo na tleh, zmeraj poviševala, da je bilo malo višje, on brez problema gor, dolj, skočit.
Potem sem ga peljala, ko imamo na vrtu postavljen betonski žar in izgleda kot nekaka kvadratasta luknja, ga spustim skozi, on brez problema.
Nato se igrava, nakar postavim škatlo, greva mimo kot da je ni, se ustaviva, on spet isto.

Ok, vem da ta tunelček sedaj nima neke velike pomembnosti pri šolanju, ampak v prihodnosti imam načrte z njim in res se že sprašujem, zakaj vraga se on tega tako boji?
Enako je bilo z zaprtimi prostori, čim je on npr videl garažo, se je isto upiral in se mi tudi 3x snel iz ovratnice.
Enako je odreagiral, ko je šel na sprehod in šnoflal pri ovcah, ki so imeli napeljane električni pastir, seveda ga je stresel in on si je točno zapomnil lokacijo te poti, tako da že od daleč vidi kak pastir ali to potko, se mi upre enako kot pri tunelčku. Ampak to sva nekako rešila, ker sem lepo tekla po tej potki, on pa seveda za mano, tako da je sedaj videl, da ni noben bav bav ta potka. Je pa seveda enako ko med sprehodi zagleda kak pastir.

Ima mogoče kdo kako zamisel, zakaj vraga se on tako zelo boji teh tunelčkov, škatelj?

[gulu]

Pojma nimam, zakaj se jih tako boji, razen, če ni imel kakšnih slabih izkušenj, ko je bil še čisto mali. Kako pa odreagira, če mu postaviš v škatlo kakšno dooobro hrano (salamca ...), jo gre iskat? Sicer pa ne vem. Mogoče bi mu vseeno doma poskusila narediti tunel še iz česa drugega - deke čez stol, npr. - ali pa če najrepj poskusiš samo z ozkimi prehodi (med omarami ali kaj podobnega), pa jih postopno pokrivaš?

Srečno.

[Majchy]

Ja tudi jaz sem razmišljala, da je verjetno mogel enkrat imeti slabo izkušnjo ali pa se je kej ornk prestrašil.  Drugega mi ne pade na pamet. 

Poskusi z njegovimi najboljšimi priboljški, pa se ulezi v tunel in ga pokliči k sebi in poskusi v njem prebuditi radovednost. Seveda s čim večjim veseljem in navdušenjem. Nekako da premaga strah. Tudi pri nas je Živa prvič gledala, ko sem ji postavila palice za slalom kot največje čudo, pa sva šle lepo počasi. Najprej sva se valjale tam okoli, raziskovale, nato sem šla jaz čez njih, pa je ona seveda ovinke delala, nato pa je preko priboljškov ugotovila da to ni noben bav bav in sedaj veselo teka skozi palice.

Kakšen tunelček pa imaš to? Imaš kakšno fotko?

[malena3]

Tudi jaz ne vem zakaj se tako boji.
Pri nas ni dobil slabih izkušenj, edino 1x se je z glavo zagozdil pod vrata pesjaka, ko mu je ušla igračka na drugo stran in je hotel priti do nje. No, tega se sedaj izogiba.

Majchy, v tunel sem šla cela, ali pa sem šla "rikverc" vanj, on počasi za mano, potem pa se pred tunelčkom ustavi.
Probala sem z vsemi priboljški, igračo, ga klicala, metala priboljške v tunelček, nič.

Doma narejeni izgleda tako, da sem samo škatlo-veliko malo oblepila da stoji, izrezala poden, nič velikega in strašnega.

Mogoče bi res še probala tvojo idejo Gulu, da bi dala na stol za začetek, hvala za idejo.

Tunelček v mali šoli pa je itak standardni.

Tudi midva sva drugače škatlo raziskovala, okoli hodila, se okoli škatle igrala, celo jaz sem lezla vanjo, nič.
Ker rečmo to labradorko on zelo posnema, ampak tukaj ne gre in ne gre, in vidim, da se res boji.

No, sej pravim, bav se je tudi npr garaže, samo sedaj je s tem mimo.
Hm

[deteljica]

bolj ko rineš v problem , slabše je. Čim ga nekam postavljaš , tlačiš oz siliš - ne bo šlo. Čim kažeš kako si razočara na, če negre - ne bo dobro.
Vzemi kliker in nagrado- magar nehaj hranit iz sklede. In pač klikaj , neprizadeto, pogled v smeri ,približevanje, pogled notr , pomikanje notr itd, pa bo počasi šlo.
vsemi večje zadeve, krajše itd za začetek.
Sploh pa bi šlo lažje, ko je bil še mladič-ampak zdaj pač ni več.
Vsekakor nikoli ne sili psa nekam proti njegovi volji. Sam mora imet interes, da proba.

Ko bo že šel skozi , potem šele ga lahko spodbujaš in npr daj mi del obroka na drugo stran- če ga ne bo šel iskat ,ga pač ne bo jedel  (to velja po tem,ko boš že imela prehod skozi naklikan, da ojačaš vedenje).

[Satin]

Malena se da ta tunelček v pasji šoli skup dati? Če se da, ga zloži na najmanši del kar se da, in ga probaj prvo tam čez dobit, tako da on vidi da ni nič strašnega na drugi strani, potem pa počasi razdaljo tunelčka podalšujte Enako lahko ti doma storiš s škatlo, sprva naj bo samo samo nekje v širini obroča, potem pa počasi dodajaj dolžino
To sem vidla na VOX-u v eni izmed oddaj namenjenih živalim (mislim da je HundeKatzeMaus je na programu ob nedeljah mislim da tam ob 18h) in so prikazali tele vaje in en zlatko ni in ni hotel skozi tunelček, se je pred tunelčkom upuntal ko osliček, so imeli pa tak zložljiv tunelček in ga je potem vaditeljica dala čist skupaj, da je zgledal ko kak obroč, da je mali videl da na drugi strani ni nič strašnega, lga je vaditeljica prijela, lastnik pa se je postavil na drugo stran in ga s priboljškom v roki poklical k sebi in tokrat je mali lepo šel čez, to so naredili ene 3x ali pa 4x, nato pa je vaditeljica tunelček podaljšal za en rink, v bistvu so prišli v enem dnevu s tamalim tak daleč da je lahko tunelček podaljšala za ene 3 - 4 rinke
Je potem lastnik rekel da bi probali čez celga, pa je vaditeljica rekla da za danes je bilo to čisto dobro in da bodo nadaljevali naslednjič, aja pa ene parkrat je skupaj z njemu čez tunelček šel njegov najboljši pasji kolega en majhen aussi.

[malena3]

Satin, to si res lepo obrazložila, jaz sem že iskala pri nas tunelčke, pa jih nisem našla, na neki nemški strani pa jih imaš veliko.

Mogoče katera ve to?

Nisem pa prepričana za en tunelček v šoli, ali se da skupaj, ali ne. En se da, bom danes videla, ko imamo še vaje.

Čudilo me je, da ni upal za Pino iti, ker drugače jo skoz posnema.

[Satin]

Ej sej zlatko tudni hotel čez celega za kolegom, pa lastnik je tud tako poskusil kot ti pa mali ni želel sodelovati, so mu tudi potko iz priboškov naredili pa ni šlo

[malena3]

No Satin, potem se strinjaš z mano, da je to strah in ne trma?

[Satin]

Ja, enostavno mu nekaj v celotni stvari ne paše, samo ne sili ga, bo počasi že dojel da tunelček ni noben bav bav Ej ko sva midva z Larsom šla samo za probo poskusit agility če mu je všeč, je tudi pred mostom zabremzal, pa sem ga s Katjino pomočjo spravila nekje do polovice pa je skočil dol, sem hotla še 1x poskusit pa sem raje ubogala Katjo sva rajši šla spet malo čez ovire, no v drugo je šel pe čez, sicer počasi ampak prišli mo pa le čez

[malena3]

Satin, si mislila nekaj takega?



Dimenzije:
Size: 40cm diameter, 2 metre length

[Satin]

Ja podoben temu je bil

[ninci]

Malena... delaš s klikerjem?
Vsak korak, ki ga naredi proti tunelčku nagrajuj (klik nagrad, igra, pohvala nekaj kar mu veeeeliko pomeni), nagradi to da ga povoha, da stopi z tačko proti njemu, vsak pozitiven premik v pravo smer. Ne ga tolažit ne ga božat vmes, ko ti zablokira, probaj ga z aktivno igro zvabit bližje tunelčku in ga nagradi. Najprej moraš sploh dosežt da bo sproščen v bližini tunelčka preden ga probaš pripravit da gre skozi.

Lp nina

[deteljica]

No Satin, potem se strinjaš z mano, da je to strah in ne trma?

trma?
kaj pa je to?
A mi lahko kdo razloži motiv psa, da bi bil trmast?
Vsekakor če pa, če ti ne pokažeš ,da ti je do tega da on kam gre-potem ne more bit za kaj trmast 
On samo mora ugotovit,kakšno vedenje ga pelje do nagrade (moraš pač najt nagrado,ki si jo želi) in potem jo pač dobi inbo "trmasto" delal tisto,kar ga vodi k uspehu 
Zato je najbolje ,da ga nič ne vabiš- in nič nekažeš, da si silno želiš,da gre v tunel.
Za borbo in trmo morata bit vedno dva  . Če se ti ne boš šla merjenja moči pač nima proti komu bit trmast .
Za določne pse, v določeni fazi učenja je najbolje,da je vodnik kot računalniška igrica ali avtomat. Pač samo deluje ali pa ne deluje, odvisno na keteri gumb pes pritisne .

[malena3]

Ninci, kliker se šele navajava.

Da bi ga tolažila, ga nisem nikoli, le pohvala je sledila.

Deteljica, spet si bom tvoje besede napačno predstavljala, no.
Sem mislila, da je njegov slabi dan oziroma njegova trma, da tega ne bo naredil.

Kar se tiče nagrade, to je problem, on ne pokaže velikega zanimanja, da bi si kako nagrado želel.
Za ostale trikce je dobra že frolika, za tunelček nebi bil pečeno pišče.

Deteljica, potem sklepam iz tvojega, da naj hodim okoli tunela in se delam kot da nič ni? Še ena stvar v njegovem življenju?
Ker sam od sebe tudi ne bo padel notri.

Je možnost da se boji zaprtih prostorov od tega, ko je bil zaprt v keltko? (ne pri meni)

[malena3]

Popravek. zaprt v kletko.

[ninci]

Kar se tiče nagrade, to je problem, on ne pokaže velikega zanimanja, da bi si kako nagrado želel.
Za ostale trikce je dobra že frolika, za tunelček nebi bil pečeno pišče.

Tvoja pozornost? Igrača? Karkoli?
Če se z njim aktivno igraš v bližini tunelčka in igračo vzameš si jo ne bo želel nazaj? Ponavadi si jo večina želi ... torej naj zanjo nekaj naredi  Pa ni treba da gre čez tunelček, korak po korak pa bo.

Lp nina

[gulu]

Je možnost da se boji zaprtih prostorov od tega, ko je bil zaprt v keltko? (ne pri meni)

Sliši se mi zelo verjetno, ker je očitno tudi sicer take narave, da si hitro zapomni, ko ga kaj prestraši (sklepam po tvojih zgornih postih) in rabi dosti časa, da na to vsaj deloma pozabi. Jst teh težav pri Lumu nimam, ker ga nič kaj dosti ne izuči   in bo najkasneje naslednji dan poskusil ponovno (no, saj se mu tudi še ni zgodilo nič res strašnega, da bi si bilo treba zapomnit).

Prav zato, ker je očitno nagnjen k temu, da si zapomni negativne stvar, mu daj lepo čas. Saj ni treba, da gre že jutri skozi tunel. Jst bi vsekakor upoštevala deteljico in ninci, ki sta ti svetovali ignoranco in počasno seznanjanje s tunelom samim. Ko ga bo sprejel - kot je tudi garažo - bo šel tudi skozi. Vmes pa samo veliiiko igre okoli tunela/škatle, pa čimbolj nagrajuj VSAKO pribiževanje (če ne s klikerjem pa z veseljem, salamico ...). Enkrat bo šel kar sam skozi, boš videla. Pa jst bi v igro vključila še kak obroč, da se navadi na to, da mora tačke dvignit in it skozi.
Mislim, da če mu boš dala čas, da bosta kmalu imela zelo rada tudi tunelčke.

A pod nogami, če sediš na telh in imaš pokrčene noge ali pa če sediš na stolu in imaš noge na drugem stolu, ti gre? To je tudi taka zabavna vaja za skozi  
Srečno!

[gulu]

Aja, še to  Zate mora biti tunel tak, kot je KARKOLI drugega, ne smeš pokzati, da je nekaj posebnega. Ni! Je pač tam, kot je npr. miza in super je, ko ga tvoj kuža opazi. To je vse.

Aja, pod mizo ga tudi lahko naučiš, da hodi 

[malena3]

Hvala punce za nasvete.

Saj časa imava na pretek, to ni problem, le ni mi jasno, od kje mu tak strah, ker drugače preskakuje vse kar vidi, lazi povsod, sploh v gozdu.

Ninči, sej to je problem, ravno včeraj sem poizkusila, sem mu piškot vrgla malo pred mojo nogo in veliko pred tunelček, nič.
Igračka, ki jo obožuje, nič. Enostavno otrpne ko ena stena.
Res se zelo zapomni vsako stvar, ki ga negativno preseneti.

Zato ga nisem na tisti potki sploh kaj tolažila ali čakala, samo tekla sem, on zraven,nekajkrat je še pogledal nazaj, ampak potem je bilo ok.
Skozi noge pa mi gre normalno, še sam rine skozi, brez da bi ga kaj spodbujala.

[deteljica]

Deteljica, potem sklepam iz tvojega, da naj hodim okoli tunela in se delam kot da nič ni? Še ena stvar v njegovem življenju?
Ker sam od sebe tudi ne bo padel notri.

ja lahko npr se usedeš zraven tunel ain klikaš približevanje za začetek. vedno bolj blizu mora za klik, potem pogelat notr, pa taco postavit itd.
Al pa če hodiš okoli - tudi ok.
al pa postavi igračo blizu- ne notr za začetek pol na rob , igraj se in vrži igračo mal bliže tunel , pa na rob - v tem smislu.Začneš n arazdalji,ki jo še zmore pol pa manevriraš bliž edalj ,bliže..v skupnem vedno bliže, ne pa vsakič bliže kot prejšnjič
Naj bo tunel čim krajši. Tudi obroči koristijo.
jazsem z dobermanom hodila najprej skozi ene betonske gradbiščne cevi premera več ko 1m in čist kratke (krajš ekot visoke)- vse tako koristi. Pod mostičkih pri jarkih - karkoli.
Miza na ni najbolje, ker ti bo potem namesto na mizo hodil spodaj,če boš kdaj rabila za kaj (rally, agility, kakšno čeasnje).
Daj mi del večerje vskledi umeraj bliže tunela (vsak dan bliže , ščasom anotr- v tem smislu.
traja lahko več mesecev-ampak saj imaš  vse življenje čas   :DEnkrat bo.
Če pa boš rinila (tud č ene fizično) se res lahko čist upre in pol si mrzla, ker  dvomim,da si oseba,ki bi uspela psa na silo skoz spravit- pa še moderno ni v zadnjem času  

[gulu]

Zato ga nisem na tisti potki sploh kaj tolažila ali čakala, samo tekla sem, on zraven,nekajkrat je še pogledal nazaj, ampak potem je bilo ok.
Skozi noge pa mi gre normalno, še sam rine skozi, brez da bi ga kaj spodbujala.

Potem si pa na dobri poti!  Le tako naprej. Kuža se mora pač navadit, da je tudi tunel v njegovem življenju, pa bo.

[malena3]

Deteljica, glede na silo notri spraviti, sem probala, ker sem domnevala, da gospodiču nekaj ni všeč, da bi on delal kar mu je bilo nakazano, tako da sem mu samo sprednje tačke dala notri, ga malo za rito potisnila notri in je letel ko strela skozi z očmi velike pomaranče.
Tako da bi tukaj res zmrznila, da ga rinem in tiščim notri.

[ninci]

Ninči, sej to je problem, ravno včeraj sem poizkusila, sem mu piškot vrgla malo pred mojo nogo in veliko pred tunelček, nič.
Igračka, ki jo obožuje, nič. Enostavno otrpne ko ena stena.
Res se zelo zapomni vsako stvar, ki ga negativno preseneti.

Pa začnita z igro na drugi strani poligona. Se cufajta za igračo, ko je najbolj v nagonu z igračo zalvfaj malo proti tunelčku ne čisto do tunelčka in tam nadaljujta z igro. To bližino proti tunelčku pa počasi zmanjšujta, če je ta njegov strah res tako velik boš pač porabila več časa, da bo sploh sproščen v bližini tunelčka.
Pa vsako samodejno približevanje k tunelčku nagrajuj. Kaj pa če se vsedeš nekam na poligonu in daš hrano v bližio tunelčka. Prej mu pokaži kaj imaš se vsedi nekam v bližino in čakaj. Mogoče bođš čakala tudi 2 uri ampak ni važno, čakaj vsak njegov korak proti nagradi in ko ga naredi dobi nagrado in igro.

Pa veliko sreče

Lp nina

[malena3]

Hvala Ninci za nasvet, bom upoštevala tudi tvoj nasvet.
Posebej to, da se usedem nekam v bližino in se delam, da je tunelček kot neka stvar, ki jo prejme vsaki dan.

Gulu, tudi jaz dajem edino šanso temu boxsu-kletki, kaj pa veš kaj si je on napletel v glavo.
Tudi za garažo sem se delala, kot da ni nič, sem mimo hodila, pa ene 10x notri in potem me je začel opazovati in gledati, kam hodim in kar naenkrat on notri.

Ja, deteljica, hvala glede nasvete mize, ker imam res v prihodnosti načrte za agility.

[deteljica]

Ja, deteljica, hvala glede nasvete mize, ker imam res v prihodnosti načrte za agility.

V tem primeru moraš sploh pazit, da je odnos do ovir pozitiven,ker drugače se ti bo vlekel ko megla po tunelih.
Mh nekaj si očitno že rinila- meašnje sistemov se ne obnese  , ker zdaj že ve,da je tvoja ne njegova ideja naj gre skozi.
Upajmo,da bo pozabil 
Da se sicer tudi tako po kmečko.- da psa, ki se boji pač zvlečeš skozi in pol se igraš oz hvališ in pogrunta , da ni nič groznega it skozi , je pa grozno , če ne gre -ampak mora bit pravega tipa pes in kot rečeno ni ravno v smislu sodobnega šolanja  Dejstvo pa je,če začneš tako ,moraš končat tako- ne moreš pa potem nazaj na samoiniciativnost. Zato res NE priporočam  .
Najhuje pa je,da nekaj začneš izsiljevat ali silit, pol pa obupaš oz se ustrašiš- to pa pol maš res nerešljiv problem.

[Tecka]

Še ena ideja. Uleži se v tunel, vzami zraven kakšno dobro knjigo in uživaj . Daj mu vedet, da tudi ti zahajaš tja in to z veseljem.
lp
T.

[majcek]

recimo maks ne prenese, da nekdo samo pogleda njegovo skledico.
če je kal tak (vendar dvomim ker noben pes ne more biti taka "škrtica")vzemi njegovo skledico jo daj not in se delaj da jo ješ.
mogoče pride vsaj do polovice.

[aska]

malena3 so ti že vse ostale vse dobro napisale in če boš delala tako, verjamem, da vama bo uspelo. Naj povem, da se je tudi Aska prvo bala čez tunel it kot tudi ostale ovire. Tuneljček je bil prvo kakor je le možno skupaj in inštruktorica je stala na eni strani  in jaz na drugi in nekako je šla skozi. Čez čas se ji je podaljševal. Strah jo je bil, ker se je premikal, a je tudi to premagala, sej vsaj na začetku ji je tunelček držala inštruktorica,da se je čimmanj premikal. Ni trajalo dolgo, ko ji je tunel postal všeč. Tudi vse ostale ovire obožuje.
Pa poročaj kako napredujeta

[malena3]

Evo da vam javimi rezultat, Kal je šel skozi tunelček.
Res da betonski, ne neki premikajoči, ampak je šel.

V bistvu nisem naredila veliko, kot skakala okoli tunelčka, se delala, da je to ena stvar na travi, ki je enaka stvari, kot je npr treba jesti, nič takega, nič hudobnega, nisem nobene scene delala, nič tolažbe in ko je okoli ovohaval in malo pokukal notri sam od sebe, sva šla preč in se igrala.
Po prvem pozkusu je bilo še tako tako, sem šla cela v tunelček in ga samo imensko klicala in nama je uspelo.

Čez nekaj časa sva še probala in ni bilo več problemov, edino malo obotavljanja pred tunelčkom.

Jaz sem nanj zelo ponosna, poleg tega sva začela s hojo po ovirah čisto na začetku, najprej na tleh, potem poviševanje za centimeterček in je tudi v tej smeri vse lažje.

Nobenega siljenja in nobene ceramonije, pa nama je uspelo.

Tako da hvala vsem za nasvete.