Ok, nisem točno znala skombinirati naslova, ampak ok, upam, da bom dovolj jasna.
Pri nas se ubadamo s strahom pred ovirami. No, gre za ovire, ki jih vadimo v mali šoli.
Najprej, tunelček. Ali se tunelček premika, ali ne, on enostavno otrpne, ko to vidi.
Prvič smo čakali 15 minut, da je šel skozi tunelček. Sem pač mislila, ok, prvič mu je, drugič bo boljše. Ko je šel skozi, je bil seveda pohvaljen, nagrajen, vse.
No, da ne pozabim omeniti, ne pomaga hrana, ne igrača, niti to, da gre malena v tunel, nič. On se upira, ko izgleda nekako tako, da se upre na vse 4 tačke ali se celo uleže.
Kak preskok, to ni problem.
Drugi problem je gugalnica, dila, karkoli. Čim on zagleda te predmete, otrpne.
In sem rekla, ok, bomo pa doma počasi probali. Sem naredila iz škatle kot nekak tunelček, samo prehod in zdraven postavila njegovo prijateljico labradorko, na katero je navezan, se razumeta in jo seveda posnema.
Sva lepo ene parkrat pogledala, kako je ona šla skozi škatlo, probava midva, nič. Ok, se gremo igro, ona vohlja, ona skoči, on vse ponovi, a ko je šla ona skozi škatlo, se je ustavil in uprl. In sem si rekla, sedaj pa tko, če se je nekaj namislil, potem bo sugurno šel, če ga malo spodbudim, sem mu dala sprednje tačke notri in me je presenetil, ker je postal naenkrat težek kot beton. Nisem ga mogla premakniti niti za centimeter.
Potem sva nehala za tisti dan.
Danes sem postavila malo dilc, najprej samo na tleh, zmeraj poviševala, da je bilo malo višje, on brez problema gor, dolj, skočit.
Potem sem ga peljala, ko imamo na vrtu postavljen betonski žar in izgleda kot nekaka kvadratasta luknja, ga spustim skozi, on brez problema.
Nato se igrava, nakar postavim škatlo, greva mimo kot da je ni, se ustaviva, on spet isto.
Ok, vem da ta tunelček sedaj nima neke velike pomembnosti pri šolanju, ampak v prihodnosti imam načrte z njim in res se že sprašujem, zakaj vraga se on tega tako boji?
Enako je bilo z zaprtimi prostori, čim je on npr videl garažo, se je isto upiral in se mi tudi 3x snel iz ovratnice.
Enako je odreagiral, ko je šel na sprehod in šnoflal pri ovcah, ki so imeli napeljane električni pastir, seveda ga je stresel in on si je točno zapomnil lokacijo te poti, tako da že od daleč vidi kak pastir ali to potko, se mi upre enako kot pri tunelčku. Ampak to sva nekako rešila, ker sem lepo tekla po tej potki, on pa seveda za mano, tako da je sedaj videl, da ni noben bav bav ta potka. Je pa seveda enako ko med sprehodi zagleda kak pastir.
Ima mogoče kdo kako zamisel, zakaj vraga se on tako zelo boji teh tunelčkov, škatelj?