Se sploh ni za čudit. Za zjokat se je, prav zares. Ali pa za nekoga poslat nekam. To sem naredila jaz ravno te dni. Ker mi je počil film, kako je lahko kdo tako zelo blesav in neumen
Imam sodelavko, prijateljico, poročno pričo, vse v enem. Nikoli niso imeli doma živali, vse, kar je vedela o njih, se je "naučila" pri meni oz. ko je občudovala moje. Ko se je odselila od doma, je posvojila psa iz azila. Se včlanila na forume, debatirala med odmori z mano o preprodajalcih itd. Se zanimala za posvojitev še ene psice iz azila. Si premislila. OK, do tu vse OK. In s kakšno novico mi pride zdaj? Da ima njena mama psa. OK, kakšnega, me je zanimalo. Yorkširca. Hm, ti pa niso ravno pogosti, zato me je zanimalo, od kje ga je mama dobila.
Šok!
Od prvega šteparja na bolhi
Ker itak je luštkan, pa takoj ga je dobila, pa itak je srčkan. Kaj pa problem preprodaje itd., me je zanimalo. Ah, saj moja azilantka tudi nima rodovnika, pa je v redu.
Meni se je naredil cmok v grlu in malo je manjkalo, da je nisem okoli ušes. Dobesedno.
Res, eni so resnično omejeni.
Eni pa služijo. Itak.