Pes je včasih že na daleč naravno opozarjal, tako kot pač pastirci opozarjajo- v napeti drži, z repom in ušesi visoko nastavljenimi in z opozorilnim lajanjem. Ker je to ljudi velikokrat prestrašilo, sem začela to vedenje preusmerjati in sedaj namesto da laja gleda mene (in seveda čaka, da ga pohvalim)
Če ga nekaj preseneti bo seveda še vedno zalajal, ampak sicer pa v situacijah, ki jih lahko predvidi (npr. človek, ki se bliža počasi) niti ne opozarja, ampak pride k meni, da ga pripnem in se lepo kulturno sprehodimo mimo. Ko mu rečem glas pa gleda mene in laja , ja
No, sploh nisem pomislila še na to. Saj pravim, tole je bolj ideja zaenkrat.
Problem se mi zdi v tem, ker ne vem kjer je meja. Ker nikoli ni zarenčal, šavsnil,.... bilokaj kateregakoli človeka, ne vem kaj naj pričakujem od njega. Sicer se mi zdi stabilen pes, ne histerizira za brez veze, mimoidoče pa najraje ignorira (je do njih zadržan) in se raje osredotoči name ali na psico. Mene samo skrbi, da če bo kdaj sprovociran, do katere meje bo šel. Ali bo opozorilno zarenčal, zalajal, se zagnal v človeka - nimam pojma, ker ima stalno ta svoj poker face in mahajoč rep
Zato sem dobila idejo, da ga naučim nekaj takega, da človeka raje prej prestrašiva, kot da tvegam kaj resnega (kljub vsej njegovi širokosrčnosti in prijaznosti ima vseeno 30 kil in vsaj nekaj zaščitniškega nagona
)
Sicer pa verjamem, da če bi prišlo do resne situacije, bi se postavil zame- ampak nimam takšnih izkušenj, da bi lahko predvidela, ali bo potem tudi v vsakdanjem življenju postal bolj 'oster' in bo začel več situacij dojemati 'resno'?
Pa še eno malce neumno vprašanje; učenje takšnih trikov renčanja in podobnega ne morejo imeti kakšnih smrtnih posledic, če ne klikaš ravno direktnega napada in grozilnih glasov, ampak dobrovoljne glasove, ko se igra in zraven renči, brunda, jamra... kajne?