Ampak glede deljenja postelje se bomo dogovarjali ko za to pride čas 
Mislim, da se ni dobro sploh nič dogovarjati glede tega, ker na koncu bo potem v vsakem primeru na postelji tako:
Ti pa si boš lahko našla drugo posteljo
Za tisto sobotno in nedeljsko poležavanje pa se tudi najde kakšna finta, npr. da ji izredno dovoliš, da lahko pride na posteljo
potem bo pa čisto na miru lahko spala tudi do 3 popoldan... samo če je to samo izredni privilegij... Tako da take privilegije raje šparaj
Ninci, Bonie ima okrog 50 kg (občasno kakšno kilo celo več
) Pri hrani pa zadnje čase nismo več tako striktni. Po tistih njenih težavah, ko je bila čisto na dnu in ni nič jedla, smo takrat prešaltali na barf (do takrat smo jo stalno matrali z briketi, ki jih nikoli ni hotela jesti, + dodatki), zdaj kakšne dobre pol leta, mogoče že malo več, pa dobi različno, včasih surovo meso + kosti, včasih kuhano, ko pa gremo na dopust pa mora jesti brikete in konzerve (no, če ne pač prostovoljno hujša
). Je pa sigurno 85% vsega kar dobi meso in kosti (cca. 1/2 kg, perutnine malo več, ker je lažja). Pa moram reči, da edino, ko je bila striktno na barfu, ni nikoli prdela. Pa dokler smo jo silili z briketi je bila vedno ful suha, imela je prhljaj in nikoli ni imela res trdega blata. Pa smo sprobali kar nekaj najboljših znamk. Pri barfu pa se je vse to uredilo, dobila je ful na širini, pa prebava se ji je totalno uredila. Po vsem tem sem jaz najbolj navdušena nad barfom, čeprav me je ogromno ljudi strašilo, da bo dobila salmonele itd.. Kuhano pa smo ji začeli dajati, ker se je malo naveličala in ji paše mešano, malo kuhanega, malo surovega. Pa h kuhanemu lažje dodaš kaj zelenjave in testenin.
Glede otrok pa moram jaz reči, da je Bonie bila z njimi vedno ful nežna. Že od malega, ko je bila največja norica, in ko sem bila jaz cela pogrižena in popraskana, s potolčenimi koleni, ko sem tolikokrat zletela, ko se mi je s polnim šusom zaletela v noge, je npr. sosedovo takrat 3 letno punčko samo lizala po rokici. No, pa tu in tam ji je dala kakšnega lubčka, drugega pa nič. Edino kar me je pri otrocih pri njej strah je, da se bo kdo vstrašil, če ga polubčka, ali pa če bi ga nenamerno prevrgla. Drugače pa ji popolnoma zaupam.